Glede na založene oporoke na sodiščih naj se vzpostavi centralni register oprook na sodišču in arhiv oporok, da ko sodišče prejme smrtovnico avtomatično preveri v centralni register ali je slučajno zapusnik arhiviral oporoka na sodišču in če je se jo prebere.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-C; Uradni list RS, št. 73/04) je bila pripravljena zakonska podlaga za vzpostavitev in vodenje centralnega registra oporok (CRO). Vzpostavljen je bil 15. oktobra 2007 (Sklep o vzpostavitvi centralnega registra oporok (Uradni list RS, št. 90/07)). Tako je v 108.b členu Zakona o notariatu (ZN; Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13) določeno:
»Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje.
Notar, ki sestavi oporoko v obliki notarskega zapisa ali notar, ki sprejme oporoko v hrambo, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je sestavil oporoko ali prejel oporoko v hrambo.
Sodišče, ki sestavi sodno oporoko ali prejme v hrambo oporoko v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila sestavljena sodna oporoka ali je bila prejeta oporoka v hrambo pri sodišču.
Odvetnik, ki sestavi oporoko ali prejme v hrambo oporoko, sestavljeno v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila oporoka sestavljena ali je bila prejeta v hrambo pri odvetniku.
Osebe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v zahtevi za vpis v centralni register oporok navedejo podatke iz 108.c člena tega zakona, s katerimi razpolagajo.«.
Menimo, da je veljavna ureditev glede CRO ustrezna. V CRO, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije (NZS), se namreč evidentirajo podatki o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in o oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 31/13 – odl. US in 63/16). Navedeni člen tudi določa obveznost notarjev, sodišč in odvetnikov, da v 15 dneh po sestavi ali prejemu oporoke v hrambo, posredujejo zahtevo za vpis podatkov v CRO. Navedeni člen torej daje zakonsko podlago in določa obvezo, da se podatki o vseh naštetih oporokah vodijo v CRO. To pomeni, da lahko zapuščinsko sodišče z eno poizvedbo dobi verodostojen podatek, ali je zapustnik napravil oporoko, in če jo je, kje se ta hrani. Po mnenju Vlade RS je do primerov založenih in nerazglašenih oporok prišlo predvsem zaradi različne interpretacije določil ZN-C in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-E; Uradni list, št. 115/06), ki se nanašajo na obveznost posredovanja podatkov o sestavljenih in hranjenih oporokah NZS za vnos in obdelavo v CRO. ZN-E je namreč spremenil določbo ZN-C tako, da imajo sodišča, notarji in odvetniki dolžnost posredovati NZS podatke o oporokah, ki se vpisujejo v CRO, če oporočitelj to zahteva. Pojavile so se različne razlage, ali je za vpis v CRO potrebna zahteva oporočitelja in plačilo nadomestila za vpis podatkov v CRO. Po našem mnenju glede na zgoraj citirane določbe 108.b člena Zakona o notariatu obveznost posredovanja zahteve za vpis podatkov v CRO ne more biti pogojena s privolitvijo oziroma zahtevo oporočitelja.
V sklopu aktivnosti, ki potekajo z namenom, da se v bodoče prepreči možnost založitve oporok, je tudi intenzivna priprava ukrepov za odpravo tega tveganja za sodne oporoke in oporoke, ki so jih sodišča prejela v hrambo v preteklosti. Z NZS je bilo dogovorjeno, da bo vpisala podatke o vseh oporokah, ki se po veljavni zakonski ureditvi vpisujejo v CRO, pa vanj od trenutka njegove vzpostavitve do danes niso bili vpisani. Dogovorjen je bil tudi način postopanja glede vpisa oporok, s katerimi je razpolagalo sodišče pred vzpostavitvijo CRO. Ta naj bi se opravil brez zahteve oporočitelja in brez predhodnega plačila nadomestila. CRO bo po izvedbi teh ukrepov postal resnično centralni in bo na ta način vsem ljudem, ki so ali bodo izbrali možnost sestave in hrambe oporoke pri notarju, sodišču ali odvetniku, zagotovljeno, da bo v oporoki zapisana volja dejansko razglašena in izvršena.
Glede na to, da se je glede problematike nerazglašenih oporok že spremenilo poslovanje sodišč, da tečejo aktivnosti za dokončno vzpostavitev centralnega registra oporok pri NZS ter tudi glede na to, da je NZS že dalj časa aktivno vključena v procese povezovanja z evropskim registrom oporok, menimo, da spremembe veljavne zakonodaje niso potrebne.