Omejitev poslancev na največ 50 in ukinitev strank

Odziv Ministrstva za javno upravo

Predlog 7841-282 je po mnenju Ministrstva za javno upravo nejasen in pomanjkljiv ter z vsebino posega kar v nekaj predpisov, ki urejajo državno ureditev. V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99, v nadaljevanju: Ustava Republike Slovenije) so v IV. poglavju urejene temeljne določbe o državni ureditvi, ki se med drugim nanašajo na izvedbo državnozborskih volitev, poslance Državnega zbora Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije. Ob tem je treba pripomniti, da morajo vsako spremembo ali dopolnitev Ustave Republike Slovenije poslanci sprejeti z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev (absolutna kvalificirana večina), kar je težko doseči in je potreben širši politični konsenz.

80. člen Ustave Republike Slovenije ureja:

• število poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (90),
• način sprejema volilnega zakona z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev,
• proporcionalne volitve za 88 poslancev in večinske volitve za skupaj 2 predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti in
• štiriodstotni volilni prag za vse poslance, razen za predstavnika narodnih skupnosti.

Predlog 7841-282 ni pomanjkljiv le zato, ker ne pojasnjuje, na kakšen način bi bile dosežene predlagane spremembe in dopolnitve v Ustavi Republike Slovenije in v Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 54/07 – odl. US, v nadaljevanju: Zakon o volitvah v državni zbor), temveč tudi zato, ker ne pojasnjuje, zakaj je predlagano ravno največ 50 poslancev v primerjavi s 40 člani Državnega sveta Republike Slovenije, glede katerih predlog ni podan.

Zakon o volitvah v državni zbor v 20. členu določa, da se za volitve poslancev državnega zbora oblikuje osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti se voli enajst poslancev. Volilne enote se oblikujejo v skladu z načelom, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Pri oblikovanju volilnih enot in volilnih okrajev je treba upoštevati geografsko zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti teh. Volilni okraj lahko obsega območje ene občine, območje dveh ali več občin, ali območje dela občine. Vsaka volilna enota se razdeli na enajst volilnih okrajev, tako da je v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev. V vsakem volilnem okraju se glasuje za enega kandidata. Za volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti se na območjih, kjer ti skupnosti živita, oblikujeta posebni volilni enoti. V predlogu tako ni pojasnjeno, na kakšen način bi se država razdelila na volilne enote, te pa naprej na volilne okraje (da bi se izvolilo največ 50 poslancev). Prav tako ni pojasnjeno, na kakšen način bi se ugotavljalo, kdo od kandidatov za poslance je dobil največje število glasov (za predsednika vlade in predsednika državnega zbora), saj gre za proporcionalni volilni sistem, ki temelji na prej navedenih volilnih enotah in volilnih okrajih.

Glede na sedanjo ureditev v Ustavi Republike Slovenije ni nujno, da so predsednik Vlade Republike Slovenije in ministri kandidirali za poslance. Zato se predsednik republike posvetuje z vodji poslanskih skupin glede kandidata za predsednika vlade. Prav tako ni nujno, da predsedniku politične stranke, ki je na državnozborskih volitvah prejela največje število glasov (relativni zmagovalec), uspe formirati vlado. Navedeno je namreč odvisno od kompatibilnosti programov političnih strank, svetovnega nazora ipd.

Politične stranke so ustanovljene z namenom, da bi se v njih združevali posamezniki z enakim političnim prepričanjem in z enakimi političnimi cilji, kar je v skladu z 42. členom Ustave Republike Slovenije, ki ureja pravico do zbiranja in združevanja. To vprašanje je urejeno tudi v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah. Ker gre za eno temeljnih državljanskih in političnih pravic posameznika – pravico do združevanja, ukinitev političnih strank ni možna.