Odvzem zdravniške licence zaradi krivega pričanja
Predlagam dopolnitev 31. člena Pravilnika o zdravniških licencah (odvzem licence), tako da se doda nov pogoj za odvzem zdravniške licence - za krivo pričanje zdravnika, kjer se kasneje izkaže, da pacientovo zdravstveno stanje ni takšno, kot je navajalo zdravniško mnenje.
Ukrep bi bil progresiven - ob prvi kršitvi bi sledil odvzem licence za dobo npr. 2 leti, ob drugi kršitvi za npr. 5 let, ob tretji ugotovljeni kršitvi bi se licenca odvzela trajno.
Obrazložitev:
Namen predloga je krpanje zakonske luknje, zaradi katere se v nekaterih primerih uspešno izogiba sojenju ali prestajanju zaporne kazni (npr v primerih Zidarja in Bavčarja, kjer se je po uspešni prekinitvi sojenja/prestajanja zaporne kazni izkazalo, da zdravje pacienta v resnici ni ogroženo in je torej šlo za krivo pričanje zdravnikov).
Verjetno je predlagatelj pod vtisom zadnjih dogodkov, ko nekateri pravnomočno obsojeni ne morejo v zapor zaradi zdravstvenih razlogov, pol leta kasneje pa so športno aktivni.
Samo zaradi krivega pričanja, ne moreš odvzeti nekomu možnosti opravljanja njegovega (največkrat edinega) poklica za vse večne čase. To naj se kaznuje na drug način!
Zdravnik, ki ne opravlja svojega strokovnega dela, že s tem izgubi licenco. Alternativa odvzema za 2 leti ali 5 let ni potrebna, saj že po manj kot dveh letih nima več licence.
Sem že v drugem predlogu tudi to omenil. Mislim da je trikratno popuščanje čisto preveč. 5 let + stalni odvzem še bolje bi bil takoj stalni odvzem.
Takojšnji trajni odvzem licence bi bil malo prestroga sankcija, drugo priložnost si vsakdo zasluži, sicer pa poudarek ni na tem, ali se dopusti dve zdravniški napaki ali tri, pač pa, da se takšno ravnanje sploh zakonsko prepove, saj trenutno to ni sankcionirano, ter da je izrečena kazen progresivna, da ima učinek odvrnitve pri delu zdravnikov, ki svojega dela ne opravljajo popolnoma vestno.
Morda trajen odvzem ob prvem prekršku res ni na mestu.....bi pa v vsakem primeru že ob prvem prekršku dal takšnega zdravnika trajno na "črno listo" zdravnikov, katerih mnenje (ali diagnoza) na sodišču ne velja.
Morda je pa eden od razlogov bilo tudi psihično stanje zaradi strahu pred zaporom, ki pa se je po sojenju trajno izboljšalo. Tukaj je verjetno zelo težko pričakovati, da se bo ugotavljalo in dokazovalo stanje za nazaj.