Uredi naj se dosledna prepoved pri sprejemu dijakov v prve letnike srednjih šol in gimnazij, s tem, da ne bodo več deležni pisanja po obrazu in drugod po telesu.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Zakon o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/06; v nadaljevanju ZJRM-1) v prvem odstavku 7. člena, kot prekršek določa ravnanje, ko se nekdo na javnem kraju prepira, vpije ali drugače nedostojno vede, pri čemer pa pri posamezniku oziroma skupini povzroči občutek vznemirjenja, razburjenja ali ogrožanja. Omenjena dikcija pomeni, da imajo policisti zakonsko podlago za izvedbo ukrepa v primeru, če posameznika ali skupino motijo ravnanja, ki so največkrat povezana s sprejemom dijakov v prve letnike srednjih šol in gimnazij (pisanje po telesu, obmetavanje z jajci, posipanje z moko, itd). Ob tem želimo poudarili, da gre v omenjenem primeru za vzročno zvezo med dejanjem in občutenjem posameznika, ki mu takšna ravnanja niso všeč oziroma pri njem povzročijo občutek vznemirjenja, razburjenja ali ogrožanja. V primeru, da posameznik oziroma skupina, ki je deležna »sprejema«, omenjenega ne občuti na takšen način oziroma s sprejemom soglaša, policija ne more izvesti ukrepov.
Na podlagi opisanega menimo, da je trenutna regulativna ureditev na tem področju ustrezna.
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se zaveda problematike nasilja v šoli, zato smo ob spremembah Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja vnesli 2.a člen, ki določa, da je potrebno zagotoviti varno in spodbudno učno okolje v katerem je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki ter neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični ter narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.
V skladu z določili istega zakona je ravnatelj šole pristojen za organizacijo, načrtovanje in vodenje dela šole ter v določenih primerih tudi za odločanje o vzgojnih ukrepih. Postopek izrekanja in vrste vzgojnih ukrepov za določene prepovedi in kršitve opredeljuje Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah. Primeri, ko se nad dijaki prvih letnikov izvaja trpinčenje, izživljanje oziroma drugi posegi v osebno telesno nedotakljivost, spadajo med prepovedi in so najtežje kršitve za katere se lahko izreče tudi najvišje vzgojne ukrepe (ukor učiteljskega zbora, pogojna izključitev in izključitev). V skladu z 18. členom omenjenega pravilnika gre tako v teh primerih za psihično in fizično nasilje nad dijaki s strani drugih dijakov iste šole. Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik. O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov. O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero je predvidena pogojna izključitev ali izključitev je pristojen ravnatelj. Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil. V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka.
Če se krst izvaja tako, da se dijake v to sili proti njihovi volji in ima vse to elemente psihičnega in fizičnega nasilja, so to že osnove za ukrepanje pristojnih delavcev šole in ravnatelja.
Sicer pa so na Zavodu za šolstvo v šolskem letu 2014/15 imenovali in koordinirali delovno skupino, sestavljeno iz predstavnice Zavoda za šolstvo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter še treh strokovnjakinj s področja obravnavanja medvrstniškega nasilja. Skupina je v letu 2015 pripravila Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja.
Gre za praktičen pripomoček, ki je usmerjen prav v medvrstniško nasilje in je šolam v pomoč pri oblikovanju svojih, šolskih pristopov. Namen navodil je spodbuditi šole k razmisleku in dogovoru, kaj bodo storili, ko pride do medvrstniškega nasilja. Pripravljenost šole na usklajen, jasen in konkreten odgovor ob pojavu nasilja je namreč izrednega pomena ne samo za primer, ko se nasilje zgodi, ampak tudi v smislu preventive.