Ukinitev delavnic na zavodu za zaposlovanje
4034 OGLEDOV
11 KOMENTARJEV
Moj predlog je , da se enostavno ukinejo te delavnice ker je škoda denarja naj se ta denar porabi za kaj bolj pametnega.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
STATUS PREDLOGA
- PREDLOG POSLAN
- KONEC OBRAVNAVE
- ODGOVOR
Odgovor
7. 11. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza veljavne ureditve področja
Na podlagi Zakona o urejanju trga dela je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) prvič v letu 2012 ter drugič v letu 2016 na podlagi Javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela podelilo koncesije za opravljanje storitev za trg dela in sicer storitve vseživljenjske karierne orientacije. V letu 2016 je bilo podeljenih 15 koncesij po posameznih območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje na področju celotne Slovenije in sicer za obdobje treh let (od 2016 do 2018).
Storitev vseživljenjske karierne orientacije po navedenem javnem razpisu obsega izvedbo treh različnih tipov delavnic, in sicer delavnice tipa C1 (Kariera po petdesetem), tipa C (Učinkovit nastop na trgu dela) in tipa D (Svetovalnica). Namen delavnic je izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb na trgu dela, prepoznavanju njihovih kompetenc, znanj, veščin, prepoznavanju in tudi odpravljanju morebitnih ovir, ki jim otežujejo ponoven vstop na trg dela. Udeleženci spoznajo, kako nastopati na trgu dela, kaj je skriti trg dela, ustvarjanje socialne mreže, skratka učijo se veščin, ki jim pripomorejo k iskanju zaposlitve.
Delavnice se med seboj razlikujejo tako po vsebini kot tudi po času trajanja, skladno s tem pa so namenjene različnih ciljnih skupinam brezposelnih oseb. Delavnica tipa C1 je namenjena brezposelnim osebam, starejšim od 50 let in traja štiri dni. Delavnica tipa C2 je namenjena neposredno zaposljivim osebam, pri katerih ni bilo zaznati večjih ovir pri iskanju zaposlitve, trajanje delavnice je šest dni. Najobsežnejša je delavnica tipa D, ki traja približno en mesec in je namenjena dolgotrajno brezposelnim, ki se v prvih dvanajstih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb niso uspele zaposliti ter potrebujejo pomoč pri motiviranju in aktivaciji, podporo pri spreminjanju stališč, ki jih ovirajo pri aktivnem iskanju zaposlitve in pri premagovanju situacijskih ovir.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Brezposelne osebe se po izgubi službe nemalokrat soočajo z različnimi stiskami. Vključenost v različne aktivnosti, tudi delavnice, jim pomaga ne le pri lažjemu vključevanju na trg dela, pač pa tudi pri premagovanju teh stisk, pri večanju njihove samopodobe in ne nazadnje, vključenost jim pomaga, da ostanejo v stiku s trgom dela. Z njihovo morebitno ukinitvijo ali zmanjšanjem obsega bi bila brezposelnim odvzeta dragocena pomoč pri njihovi ponovni aktivaciji na trgu dela. Tudi odzivi udeležencev, ki jih ministrstvo pridobiva med nadzori nad izvajanjem ter med redno komunikacijo z izvajalci kažejo, da so le-ti z delavnicami in njihovo vsebino zadovoljni. Na delavnicah pridobivajo dragocena nova znanja o vključevanju na trg dela, poleg tega pa obiskovanje delavnic za marsikoga izmed vključenih predstavlja pomembno motivacijo za ponovno aktivacijo iskanja zaposlitve.
Ministrstvo je na podlagi izkušenj prvega obdobja izvajanja v novem javnem razpisu spremenilo in prilagodilo vsebino delavnic, bistveno skrajšalo trajanje delavnice tipa D ter večji poudarek namenilo individualni obravnavi, s čimer je delavnice še bolj približalo udeležencem ter jih prilagodilo njihovim potrebam.
Podatki prejšnjega obdobja izvajanja od 2012 – 2015 kažejo, da se je v povprečju zaposlilo okoli 35 % udeležencev, od tega največ udeležencev šestdnevne delavnice Učinkovit nastop na trgu dela in sicer kar 46 %. Stopnja zaposlenosti po zaključku delavnice Kariera po 50 je bila 27 %, stopnja zaposlenosti po zaključku Svetovalnice pa 33 %. Prav tako je bilo s primerjavo kontrolnih skupin ugotovljeno, da so se s pomočjo delavnic bolje zaposlovali dolgotrajno brezposelni, starejši in tisti brezposelni, ki imajo več ovir pri zaposlovanju.
Izvajanje delavnic na podlagi novega javnega razpisa za obdobje 2016 – 2018 se je pričelo v mesecu juniju, zato s podatki glede zaposlitev v letošnjem letu v tem trenutku še ne razpolagamo.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da je izvajanje delavnic vseživljenjske karierne orientacije dobrodošel in dragocen ukrep pomoči države pri doseganju zaposlitvenih ciljev brezposelnih oseb. Udeležba na delavnici prinese marsikatero uporabno informacijo, ki brezposelni osebi lahko pomaga na poti do zaposlitve.
Ne ukinitev, ampak naj ljudje povejo, koliko koristnega so odnesli od določene delavnice --> tako naj ostanejo samo koristne delavnice.
Simpl anketa po vsaki delavnici, pa je.
Je bila punca na delavnici prah doo čist nič pametnega ni izvedela. ko so imeli svetovanje ji je una rekla veze veze
Ko sem bila še na Zavodu, sem se nekaj let grebla za tečaj nemščine, ko sem ga končno dobila, pa je bil nek obnovitveni šnelkurs, kar je bilo zame nerodno, saj se nemščine nisem učila nikoli. Vseeno sem ga dobro opravila. V 6 letih prijave je bilo to edino izobraževanje, ki sem ga lahko dobila.
Za tečaje, ki so potrebni, Zavod noče dati denarja, daje pa ga za brezplodne delavnice, na katere me je pošiljal... Kriminalci so nam govorili, kako naj bomo uspešni, šamani učijo, kako ne smeš biti zadovoljen s 500 evri, da s pomočjo energije in blabla lahko dosežeš veliko višje zaslužke... Ljubljanski zavod je usposabljanje za podjetništvo izvedla v Postojni, čeprav so bili vsi prijavljeni iz LJ - raje so plačevali potne stroške, kot da bi predavatelj iz koprske fakultete prišel v Ljubljano. Dva dni smo poslušali neuporabne podatke, nato sem šla na eno drugo delavnico izven organizacije Zavoda in v eni uri izvedela več kot na tej v dveh dneh.
Ministrstvo, oz. Damjano Košir, direktorico Direktorata za trg dela, sem opozorila na to, a mi je vzvišeno odgovorila, da je z delom Zavoda vse v redu.
Pri takšni aroganci države bi morali nekaj storiti državljani, da bi preprečili takšno razsipnost in neučinkovitost Zavoda.
Očitno si "organ" ni prebral vašega komentarja, kar je zelo žalostno. Osebno poznam primere ko so iz Ljubljane poslali v Celje delavca na razgovor. Plačati je moral prevozne stroške, čeprav je že bedaku jasno, da ima tudi Celje dovolj SVOJIH brezposelnih. Službe seveda ni dobil, odgovora pa tudi ne. In na zavodu se nikomur ni skrivil las...
Korist delavnic sorazmerno s tem koliko se zanje porabi davkoplačevalskega denarja, je po moje minimalna. Zato predlog podpiram. Četudi nisem za to, da se delavnice na splošno ukine, temveč predvsem zato, da se ukine takšne kot so. Potem naj se naredi koncept za nove, ali pa se obstoječe prilagodi dejanskim potrebam trga, kot tudi dejanskim potrebam posameznega iskalca zaposlitve.
-
Toda kaj bomo dosegli z delavnicami, če ljudje ki poučujejo niso zreli in kompetentni poučevati. Dokler se ne zamenja vodilni kader in koncept poučevanja ter skrbi za nezaposlene, kot tudi koncept države do vprašanja nezaposlenih, potem je verjetno bolj ali manj kamen v morje.
Kako naj ljudje brez ideje in vizje poučujejo druge o tem, kako naj postanejo vizionarji in samostojni stebri družbe, ki jo z načinom bivanja plemenitijo, če sami to niso.
V kolikor bi vlade vedele kako v večini zmanjšati bezposelnost, recimo za 70 ali več odstotkov, bi to že storile. A ne vedo. Vsa kvazi poročila o kvazi uspešnosti ZRSZ so preprosto slepilo in potrdilo, da ne vedo kako.
Večina uči naj bodo ljudje oz. naj bo posameznik uspešen tako, da je boljši od drugih. Tako bo dobil delo. To pove vse! Odrini druge in bodi boljši. - Kapitalistična miselnost, ki v ozadju hlepi po vedno bolj produktivnih ljudeh, ki vedno bolj živijo samo še za delo, med tem se družina kot bistvena celica družbe vse bolj sesuva. Z njo pa tudi družba.
Vedno večja produktivnost malega človeka, da bodo še bolje živeli tisti, ki imajo že itaq preveč.
Rešitev je v primerni delitvi odgovornosti in dobrin med seboj, tega kar človeštvo ustvari.
Gre za globlje vprašanje, ki se dotika tega kam družba gre in želi. Ne moremo ločiti vprašanja brezposlenosti z vprašanjem vizije in potrebe ljudi ter stanja okolja, izobraževalnim sistemom in gospodarstvom.
Izobraževalni sistem tak kot je zastarel, saj se družbene potrebe vse bolj spreminjajo. Zato porebujemo fleksibilne podsisteme, ki se bodo temu sproti prilagajali.
lp
Večina delavnic je nakladanje, polno teoritiziranja. Pa zavijanje besed v celofan.
Predvidevam, da predlagatelj razpolaga s podatki, ki kažejo na to, da je za te delavnice "škoda denarja".
Predlog bi seveda lažje podprli, če bi nam pokazali te podatke.
Ze tako je prevec zaposlenih na zavodu za zaposlovanje in nekdo se sluzi z temi delavnicami, tako, da ce imas vsaj koncano osnovno solo si lahko sam izracunas koliko denarja gre za te delavnice, da o porabljenem casu, ki ga porabijo ljudje, da gredo na te delavnice niti ne govorimo in potnih storskov, saj v temu casu bi lahko zasluzili denar kje drugje, pa ceprav na crno.
Pa ne fantazirati o laznih podatkih zavoda, ker sploh nima veze koliko ljudi se zaposli potem, dejstvo je, da za brezposelne nimajo te delavnice nobenega ucinka, saj, ce eden dobi zaposlitev, jo drugi ne dobi, to je dejstvo!!!! Korist imajo kvecjemu delodajalci, ki mislijo, da dobijo enega bolj kompetentnega delavca, ker zna bolje napisati prosnjo oziroma preko vez dobi zaposlitev, ker je obiskoval delavnico, zato, da lahko potem prikazejo svojo statistiko o uspehu. Eni iz principa odvrnejo sluzbo samo zato, ker nocejo biti del statistike o ucinkovitosti delavnice, saj vem, kako stvari potekajo, sem ze bil na delavnicah in poznam vso sceno.
Delavnice ne izobražujejo deficitarnih kadrov (npr. električarjev, monterjev ipd). S tem bi dejansko povečali možnosti zaposlitve.
Namesto tega učijo npr. kako je potrebno napisati prošnjo za delovno mesto. S tem samo omogočijo da lažje dobi delo oseba A namesto oseba B. Nobenega novega delovnega mesta.
Kako vam naj pokažem,, da so sorodnika, ki ima fakulteto, učili pisati prošnje za službo?!
Težka bo.
Smisel delavnic je verjetno v tem, da predavatelji služijo, njihovi botri na zavodu pa poberejo kakšen priboljšek, ker so predavateljem "zrihtali" posel.