16. 7. 2010
Odziv Ministrstva za promet
Direkcija Republike Slovenije je že pred leti pričela s snovanjem državnega kolesarskega omrežja. Predlog je predstavljen v publikaciji "Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji". Kot je razvidno iz priloženega gradiva, so zajete vse ideje, ki jih podaja predlagatelj predloga in sicer z vidika strokovnega pristopa k izgradnji državnega kolesarskega omrežja, katerega dinamika izgradnje pa je žal odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev.
V navedeni publikaciji je v okviru poglavja "Medsebojno sodelovanje ministrstev in ostalih resorjev" obravnavana tudi organizacija spremljajoče infrastrukture, kot so hoteli, prenočišča itd, kar sicer ne sodi v pristojnost Ministrstva za promet oziroma Direkcije RS za ceste.
Direkcija Republike Slovenije za ceste je izgradnjo kolesarskih povezav uvrstila med projekte, ki jim posveča posebno pozornost, za nekatere posamezne projekte je pridobila tudi sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. S pomočjo teh sredstev bo lahko zagotovila dokončanje posameznih povezav oziroma zveznost med posameznimi odseki. Ti projekti so predstavljeni v posebni publikaciji, ki jo tudi prilagamo.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Za prostorski razvoj je na splošno vzpostavljanje kolesarskih povezav v omrežje pozitivno tako iz vidika turizma in rekreacije, kvalitete življenja nasploh, kot tudi izboljševanja povezav med urbanimi območji z ne-motorizirano obliko prometa.
V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) je tako v zasnovi prihodnjega prostorskega razvoja Slovenije s ciljem doseganja povezanega in usklajenega razvoja prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnje gospodarske javne infrastrukture zapisano: »Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se prednostno razvija železniški promet in javni potniški promet ter poudarja razvoj vseh oblik ne-motoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).« V istem poglavju je tudi zapisano: »Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo ter zaradi omogočanja zdravega telesnega gibanja prebivalstva. Na lokalni ravni se z omrežjem javnega potniškega prometa in kolesarskimi potmi povezuje obmestna naselja med seboj in z mestom. » V smernicah za razvoj poselitve in racionalno rabo zemljišč in objektov v naseljih pa je v zvezi z prometnimi površinami v naseljih med drugim zapisano, »Pri načrtovanju prometnih površin se podpira širjenje centralnih peš površin in razvoj kolesarskega mestnega omrežja….«
Poleg tega je v poglavju, ki podaja smernice za razvoj prometne infrastrukture je v SPRS namenjeno načrtovanju kolesarskega omrežja celotno podpoglavje. V njem je zapisno naslednje: »Zasnovo kolesarskega omrežja tvori omrežje državnih daljinskih in glavnih kolesarskih povezav, ki povezujejo urbana središča in turistična naselja ter se navezujejo na daljinski evropski kolesarski povezavi številka 8 in 9, ki potekata skozi Slovenijo.« V zvezi z umeščanjem takih poti v prostor pa je zapisano naslednje: »Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo se za kolesarske poti izkoristi obstoječe, z motornim prometom neobremenjene ali malo obremenjene prometnice. Nove kolesarske poti se izgrajuje tam, kjer teh možnosti ni,« ter »Omrežja regionalnih kolesarskih povezav se razvija v smereh daljinskih in glavnih cestnih povezav ter se jih navezuje na evropske kolesarske povezave. Na območju mest in drugih naselij se izgrajuje kolesarsko omrežje tudi za dnevno migracijo na krajših razdaljah. S kolesarskimi stezami in pasovi se opremi najpomembnejše smeri osebnega prometa v urbanih območjih ter se jih navezuje na postajališča javnega potniškega prometa in parkirne površine za motorna vozila.« Če povzamemo, lahko rečemo, da je iz vidika prostorskega razvoja usmeritvenih podlag za izvedbo predmetnega predloga dovolj. Načrtovanje kolesarskih poti, tako na konceptualni (zasnova omrežja), kot na izvedbeni pa ni v pristojnosti MOP.
Omenili bi lahko še, da taka omrežja poznajo v kar nekaj evropskih državah tako, da ta predlog ni edinstven v evropskem prostoru, je pa iz vidika prostorskega razvoja pozitiven in bi ga lahko podprli. Kar nekaj takih poti je v Sloveniji tudi že izvedeno. V zvezi s konkretnim delom predloga, da se poti, ki vodijo skozi neokrnjeno naravo, gozdove in travnike asfaltira, pa izražamo resen pomislek, ter opozarjamo, da taki posegi potrebujejo dodatno presojo.