16. 7. 2010
Odziv Ministrstva za promet
Direkcija Republike Slovenije je že pred leti pričela s snovanjem državnega kolesarskega omrežja. Predlog je predstavljen v publikaciji "Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji". Kot je razvidno iz priloženega gradiva, so zajete vse ideje, ki jih podaja predlagatelj predloga in sicer z vidika strokovnega pristopa k izgradnji državnega kolesarskega omrežja, katerega dinamika izgradnje pa je žal odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev.
V navedeni publikaciji je v okviru poglavja "Medsebojno sodelovanje ministrstev in ostalih resorjev" obravnavana tudi organizacija spremljajoče infrastrukture, kot so hoteli, prenočišča itd, kar sicer ne sodi v pristojnost Ministrstva za promet oziroma Direkcije RS za ceste.
Direkcija Republike Slovenije za ceste je izgradnjo kolesarskih povezav uvrstila med projekte, ki jim posveča posebno pozornost, za nekatere posamezne projekte je pridobila tudi sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. S pomočjo teh sredstev bo lahko zagotovila dokončanje posameznih povezav oziroma zveznost med posameznimi odseki. Ti projekti so predstavljeni v posebni publikaciji, ki jo tudi prilagamo.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Za prostorski razvoj je na splošno vzpostavljanje kolesarskih povezav v omrežje pozitivno tako iz vidika turizma in rekreacije, kvalitete življenja nasploh, kot tudi izboljševanja povezav med urbanimi območji z ne-motorizirano obliko prometa.
V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) je tako v zasnovi prihodnjega prostorskega razvoja Slovenije s ciljem doseganja povezanega in usklajenega razvoja prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnje gospodarske javne infrastrukture zapisano: »Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se prednostno razvija železniški promet in javni potniški promet ter poudarja razvoj vseh oblik ne-motoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).« V istem poglavju je tudi zapisano: »Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo ter zaradi omogočanja zdravega telesnega gibanja prebivalstva. Na lokalni ravni se z omrežjem javnega potniškega prometa in kolesarskimi potmi povezuje obmestna naselja med seboj in z mestom. » V smernicah za razvoj poselitve in racionalno rabo zemljišč in objektov v naseljih pa je v zvezi z prometnimi površinami v naseljih med drugim zapisano, »Pri načrtovanju prometnih površin se podpira širjenje centralnih peš površin in razvoj kolesarskega mestnega omrežja….«
Poleg tega je v poglavju, ki podaja smernice za razvoj prometne infrastrukture je v SPRS namenjeno načrtovanju kolesarskega omrežja celotno podpoglavje. V njem je zapisno naslednje: »Zasnovo kolesarskega omrežja tvori omrežje državnih daljinskih in glavnih kolesarskih povezav, ki povezujejo urbana središča in turistična naselja ter se navezujejo na daljinski evropski kolesarski povezavi številka 8 in 9, ki potekata skozi Slovenijo.« V zvezi z umeščanjem takih poti v prostor pa je zapisano naslednje: »Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo se za kolesarske poti izkoristi obstoječe, z motornim prometom neobremenjene ali malo obremenjene prometnice. Nove kolesarske poti se izgrajuje tam, kjer teh možnosti ni,« ter »Omrežja regionalnih kolesarskih povezav se razvija v smereh daljinskih in glavnih cestnih povezav ter se jih navezuje na evropske kolesarske povezave. Na območju mest in drugih naselij se izgrajuje kolesarsko omrežje tudi za dnevno migracijo na krajših razdaljah. S kolesarskimi stezami in pasovi se opremi najpomembnejše smeri osebnega prometa v urbanih območjih ter se jih navezuje na postajališča javnega potniškega prometa in parkirne površine za motorna vozila.« Če povzamemo, lahko rečemo, da je iz vidika prostorskega razvoja usmeritvenih podlag za izvedbo predmetnega predloga dovolj. Načrtovanje kolesarskih poti, tako na konceptualni (zasnova omrežja), kot na izvedbeni pa ni v pristojnosti MOP.
Omenili bi lahko še, da taka omrežja poznajo v kar nekaj evropskih državah tako, da ta predlog ni edinstven v evropskem prostoru, je pa iz vidika prostorskega razvoja pozitiven in bi ga lahko podprli. Kar nekaj takih poti je v Sloveniji tudi že izvedeno. V zvezi s konkretnim delom predloga, da se poti, ki vodijo skozi neokrnjeno naravo, gozdove in travnike asfaltira, pa izražamo resen pomislek, ter opozarjamo, da taki posegi potrebujejo dodatno presojo.
Kolesarske poti so tudi okno v svet lepote in prelestnega podoživljanja narave in ljudi v tej naši preljubi Sloveniji. Zraven izgradnje kolesarskih poti je nujno potrebno izobraziti voznike vseh motornih vozil, da so šibkejši udeleženci v prometu kot so kolesarji in pešci enakopravni udeleženci v prometu. Nasilje in ogrožanje voznikov je neprimerno kulturi naroda. Če se predstavljamo na vzven kako smo mili, dobri in prijazni gostitelji za goste potem bodimo takšni tudi v prometu. In če to dosežemo, bo postala marsikatera cesta tudi kolesarska pot.
Poti po neokrnjeni naravi in tam kjer ni medvedov. Seveda so moteči tudi volkovi ipd.
Zelo lep zgled egoističnega pogleda na zadevo in skrbi samo za lastno korist.
Neokrnjena narava, kolikor jo je še ostalo nikakor ni in ne sme biti poligon za množice kolesarjev, popotnikov in ostalih. Tako je tudi popolnoma nesonaravna tudi ideja o asfaltiranju teh poti.
V naravnem okolju za povrhu niso samo živali, katerih bi se bali kolesarji, temveč so tudi živali, ki se boje kolesarjov in drugih množic obiskovalcev. V tolikšni meri, da lahko pride do nesreč (jelen v ruku poškoduje največ ljudi pri nas) ali pa se žival zaradi motenj odseli. A prostora kam bi se odselila ni več. Niso vse živali srnice, ki so zelo prilagodljiva vrsta in žive že tako rekoč po mestih. Da o divjih prašičih ne govorim.
Kolesarske steze je potrebno uvajati in posodabljati na periferiji mest, kjer je že dovolj naravnega okolja in po parkih kot so Ljubljanski Tivoli, Golovec ipd. Za več rekreacije se pač odpelje več krogov.
Naravno okolje pa je treba očuvati pred apetiti turizma in rekreacije ter posege vanj skrbno načrtovati.
Sem zelo proti predlogu kot je napisan.
Super ideja.
Največji dvom imam do asfalitranja (, za katerega nisem prepričan če bi bilo res potrebno (asfalt ni ravno sonaraven materijal) , drugače pa en velik lajk tudi iz moje strani. =)
Mislim da bi bilo zelo v redu, če bi imeli tudi eno zelo veliko in razpredeno mrežo prešpoti po celotni državi, in ne samo po hribih in gorah ter podobnih zanimivih točkah, temveč tudi po dolinah in ravninah, kot alternativa hoji po prometnih in nevarnih cestah.
Tako bi prebivalcem Slovenije in turistom lahko ponudili neposredno izkušnjo stika s krajino, naravo in kulturno dediščino, kar mislim da je lahko tako za ozaveščanje kot za zdravstveno stanje ljudi pozitivno.
Pa seveda celotno pešpot in kolesarsko omrežje bi bilo potrebno vzdrževat (najboljše bi bilo to zaupat občinam ali kar pokrajinam če bodo ustanovljene) in zelo lepo bi bilo če bi bile tudi markacije in označbe posebno oblikovane, tako da bi se dalo to omrežje ločit od navadnih gorskih in planinskih poti.
odlična ideja, jo podpiram, tako bi lahko veliko naredili za zdravje širše populacije in tudi za boljše počutje
Da je ideja dobra, dokazujejo tudi obstoječe kolesarske steze in njihov obisk (npr. Mojstrana - Rateče, Prekmurje). Slovenija je za to res idealna, zaradi relativno majhnih razdalj. Pa še zaradi krize je kolesarjenje vedno bolj "in", ne le pri Nizozmemcih in Dancih, kjer je tradicija močna že zaradi ravninskih terenov. Če se ne motim, je urejanje kolesarskih poti domena lokalnih skupnosti. A ne bi bilo čisto nič narobe, če bi tudi na nacionalni ravni sprejeli tako strateško usmeritev in izvedli kakšen večji projekt. Dojeti bi morali, da kolesarske steze niso zgolj lokalne, ampak bi lahko obstajalo tudi regionalno in magistralno kolesarsko omrežje (podobno kot pri cestah).
Super ideja! Primerna tudi za koriščenje evropskih namenskih sredstev tako iz področja urejanja prometa, ekoturizma urejanja podeželja (ministrstvo za promet, za gospodarstvo, za kmetijstvo in ministrstvo za okolje ter seveda tudi za lokalno samoupravo) skrajni čas je, da se pristojni lotijo dela!!
Uaaau! Res huda ideja. Moji prijatelj je bil na romarski poti do Santiaga - ta pot ima tako zelo dober renome, da vsako leto privabi zelo veliko obiskovalcev in celotna trasa in gibanje je zelo popularno. Če bi nekaj podobnega, pač izključbno turističnega, naredili iz Slovenije z neko kolesarsko mrežo in postojankami bi bilo res vrhunska stvar. Res huda deja za Turistično organizacijo in ker sem osebno veliko turistično prekolesaril po Sloveniji in Evropi, se mi zdi zelo dobra. Z lahkoto bi jo podprla tudi EU, kot projekt podpore mobilnosti.
Gotovo obstaja kakšen zgled v tujini! Nizozemci in danci so mahnjeni na kolesarjenje. Mogoče bi zadevo lahko povezali z našim bogatim zdraviliškim turizmom.
Vsekakor pa bi bilo že popisati in aktivno promovirati obstoječe kolesarske trase in Sloveniji izumiti kolesarski-turistični brand zelo dobro.
En velik LAJK predlogu!