18. 10. 2016
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo postala del skupne kmetijske politike (SKP), ki se financira skorajda izključno s sredstvi proračuna EU. To pomeni, da je dolžna izvajati ukrepe SKP znotraj okvirjev določenih v EU zakonodaji in ima omejen nabor možnosti pri oblikovanju posameznih ukrepov. Način dodeljevanja subvencij kot ga predlagate (ukrep za kritje stroškov transporta, ukrep vezan na prodajo pridelkov…) konkretno torej ni dopusten v okviru zakonodaje SKP. Vendar se zadeve, ki jih ocenjujete kot problematične, posredno ali neposredno rešuje s posameznimi ukrepi ali vstopnimi pogoji po trenutni zakonodaji SKP, npr. proizvodno vezana plačila, t. i. pogoj aktivnega kmeta, ukrepi promocije, ekološko kmetovanje, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju dopisa.
Leto 2015 je prineslo precejšnje spremembe v kmetijski politiki. Izvajati se je začela reforma neposrednih plačil (2015–2020), prav tako je bil potrjen in s tem uveljavljen Program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, medtem ko je na področju tržnih ukrepov SKP prenehal veljati sistem mlečnih kvot in zaradi krize na posameznih trgih kmetijskih proizvodov so se izvajali določeni intrevencijski ukrepi.
Neposredna plačila po reformi še naprej ostajajo predvsem dohodkovna podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. Z letom 2015 ostaja osrednja shema neposrednih plačil osnovno plačilo, ki deluje v obliki plačilnih pravic na hektar katerekoli kmetijske površine. Ker je proizvodno nevezana oz. neodvisna od tekočega obsega kmetijske proizvodnje, predstavlja za kmetijska gospodarstva stabilen vir prihodka ne glede na (začasno) znižanje prireje oz. pridelave zaradi stanja na trgu ali zaradi neugodnih vremenskih razmer ter tako kmetu omogoča, da se bolje odziva na trže razmere in ne proizvaja le zato, ker se za posamezne proizvod dodeljujejo subvencije. Proizvodna nevezanost osnovnega plačila je pomemben element z vidika pravil Svetovne trgovinske organizacije in vpliva na svetovni trg kmetijskih proizvodov, saj gre za obliko subvencij, ki omogoča EU, da sploh podpira kmetijstvo EU.
Nadalje so od leta 2015 neposredna plačila sestavljena še iz: i) zelene komponente, ki zajema različne obvezne kmetijske prakse, namenjene varovanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam, ii) dodatka za mlade kmete, iii) proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih, ki jih lahko uveljavljajo kmetijska gospodarstva. Za proizvodno vezana plačila Slovenija namenja največji možni delež EU sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo za neposredna plačila (15 % vseh sredstev, medtem ko je bilo pred reformo v ta namen na voljo le 6 % sredstev) in so oblika pomoči, ki se veže na količino, saj je plačilo predvideno na žival ali na hektar pridelka. Slednje je zelo pomembno tudi za samooskrbo Slovenije. Vzporedno se izvaja tudi shema za male kmete, ki je bila uvedena zaradi namena poenostavitve shem neposrednih plačil.
Bolj ciljno usmerjanje neposrednih plačil, ki ga je uvedla reforma, se odraža tudi v nekaterih novih splošnih pogojih za prejemanje neposrednih plačil. Skozi pogoj aktivnega kmeta so do neposrednih plačil in nekaterih ukrepov politike razvoja podeželja postale neupravičene fizične ali pravne osebe, ki upravljajo letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, razen če dokažejo, da njihova kmetijska dejavnost ni zanemarljiva. Države članice lahko ta »negativni seznam« nekmetijskih dejavnosti razširimo. Prav tako še naprej velja vstopni prag, ki kot najmanjši obseg kmetijskih zemljišč kmetijskega gospodarstva določa 1 ha.
Vezano na vašo pripombo o upoštevanju stroškov transporta in rodovitnosti velja izpostaviti, da namerava Slovenija v letu 2017 uvesti novo, dodatno shemo »plačilo za območje z naravnimi omejitvami«. Do plačila bodo upravičene kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od najmanj 35 % do 50 % ali z nagibom vsaj 50 % in več, pod pogojem da kmetijsko gospodarstvo hkrati uveljavlja na zadevnem hektarju tudi osnovno plačilo. S shemo bomo kmetijskim gospodarstvom nadomestili dodatne stroške in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja in posledično pomagali k večji konkurenčnosti.
Poleg te nove sheme se bo še naprej izvajal ukrep OMD, s katerim se podpirajo območja z omejenimi dejavniki, kjer je kmetovanje težje. Sredstva se izplačujejo redno vsako leto v višini približno 41,5 mio EUR .
Z letom 2015 se je začel izvajati tudi Program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, ki večinoma pomeni nadaljevanje ukrepov iz prejšnjega programskega obdobja, vendar z nekaterimi novimi vsebinami in poudarki. Večji poudarek je med drugim dan prenosu znanja (usposabljanje, svetovanje, sodelovanje), kratkim dobavnim verigam, trženju in kakovosti lokalnih proizvodov, prenovljene so sheme kmetijsko-okoljsko podnebnih ukrepov (KOPOP), uvedeni pa so tudi nekateri novi ukrepi (dobrobit živali, sanacija gozdov po žledu). Program se je začel izvajati z ukrepi, ki jih kmetijska gospodarstva uveljavljajo v okviru zbirnih vlog, objavljeni pa so bili tudi številni javni razpisi, pozivi in naročila za nekatere druge ukrepe (investicijski ukrepi na področju kmetijske pridelave in predelave ter investicijski ukrepi na področju gozdarstva, usposabljanje, svetovanje, mladi kmetje, LEADER).
Izpostaviti moramo KOPOP ukrepe in podporo za ekološko kmetovanje, s katerimi podpiramo kmete, ki uporabljajo okoljsko trajnostne metode in se tako krijejo višji stroški tovrstnega kmetovanja. To jim na primer omogoča zmanjšanje količine kemičnih gnojil ali pesticidov, s katerimi obdelujejo pridelek. Omogoča jim tudi zmanjšanje gostote živali, tj. število glav rejne živine na hektar zemlje. Poleg tega SKP spodbuja tudi prakse, kot je ohranjanje trajnega travinja v okviru že prej omenjene zelene komponente. Tudi v okviru navzkrižne skladnosti morajo kmetje upoštevati prednostne naloge, kot so varstvo biotske raznovrstnosti in habitatov prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, upravljanje vodnih virov in obravnavanje podnebnih sprememb.
Ker se v kmetijstvu ekonomske razmere stalno spreminjajo se kot pomoč kmetu izvajajo tudi različni interventni ukrepi. V septembru 2016 je evropska komisija zaradi nestabilnih razmer v sektorju mleka na EU ravni sprejet sveženj ukrepov interventnih pomoči. Razprava o nacionalnem ukrepu za ta namen je v teku, potrebno pa je pripraviti ukrep, ki bo pripomogel k stabilizaciji sektorja mleko.
Da bi mleko, ki ga proizvajajo slovenske kmetije, dobilo večjo prepoznavnost in bi tako neposredno vplivali na večjo prodajo in večji dohodek kmetij, je v postopku priprave, v katerega so vključene tudi nevladne organizacije, pravilnik, bo urejal označevanje izvora mleka. S tem bomo odgovorili na vprašanje potrošnikov, ki želijo imeti informacijo o izvoru.
Podpora mlečnemu sektorju bo na voljo tudi v okviru izvajanja ukrepov iz Programa razvoja podeželja 2014–-2020, zlasti preko ukrepov 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, 4.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov ter 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.
Poleg tega se izvaja tudi ukrep 14 Dobrobit živali, in sicer za govedo, prašiče in drobnico. S temi ukrepi želimo povečati produktivnost in konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva, povečati dodano vrednost kmetijskih proizvodov in njihovo uspešnejše trženje vzdolž agroživilske verige ter s prevzemom kmetij ohraniti mlade na podeželju in omogočiti nadaljnji razvoj kmetijske panoge.
Tudi sektor sadja in zelenjave je prizadet zaradi ruskega embarga, zato Evropska unija že tretje leto zagotavlja izredne podporne ukrepe, ki jih od leta 2014 izvaja tudi Slovenija. Tudi v letu 2016 se izvaja ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo humanitarnim in drugim organizacijam.
Glede na slabe razmere na kmetijskih trgih si Slovenija nadalje prizadeva za povišanje podpore za ukrepe promocije na evropskem in tretjih trgih ter hitro potrjevanje sprememb Programov razvoja podeželja.
V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je MKGP v zadnjih treh letih izvajal splošno promocijo osveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne - slovenske hrane, s katero so bili doseženi dobri rezultati. Po raziskavah javnega mnenja so potrošniki za slovenske proizvode zdaj pripravljeni plačati vsaj 5 % več. Po zadnjih informacijah pa kar 70 % potrošnikov preverja poreklo hrane in bere deklaracije, medtem ko je bil pred začetkom promocije ta delež le 30 %. Na podlagi zakona o promociji pa je možno izvajati tudi promocijo proizvodov, če so le-ti v shemi kakovosti in če del sredstev zbere sektor sam. Tako se letos uvaja nova shema kakovosti »izbrana kakovost«. Sektor mleka ter govejega in perutninskega mesa z letom 2016 vstopata v promocijo. Kakovostne mlečne in mesne proizvode, ki so pridelani 100% iz slovenskega mleka in mesa ter so predelani v Sloveniji, bodo proizvajalci lahko certificirali in označili z znakom izbrana kakovost Slovenija. Eden od ukrepov za izboljšanje položaja kmetov v Sloveniji je usmerjen tudi v odpravo nepoštenih poslovnih praks. S tem namenom je bila sprejeta novela Zakona o kmetijstvu, ki predstavlja pravno podlago za ustanovitev instituta Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Varuh predstavlja dodatno možnost za prijavo nepravilnosti s strani prizadetih podjetij ali pridelovalcev hrane. Zakon o kmetijstvu opredeljuje tudi plačilne roke za hitro pokvarljivo blago do največ 45 dni ter plačilne roke za ostale prehrambene proizvode do največ 90 dni. Prav tako je z novelo Zakona o kmetijstvu Agencija za varstvo konkurence pridobila dodatne pristojnosti v okviru katerih lahko predpiše kazni v višini od 6.000 do 18.000 EUR. Kazni lahko predpiše zaradi nespoštovanja plačilnih rokov ter v primeru, da ugotovi nedovoljena ravnanja med deležniki v verigi preskrbe s hrano.
Menimo, da se z opisanim ukrepi zasledujejo cilji kmetijske politike v Sloveniji, ki jih je Vlada RS sprejela z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«, s katero je opredelila ključne strateške cilje in začrtala prednostne programske usmeritve ter mehanizme za doseganje ciljev ob zavedanju, da je uresničevanje dolgoročnih ciljev mogoče samo v stabilnih ekonomskih razmerah za kmetovanje:
- zagotavljati stabilne proizvodne in ekonomske razmere za kmetijstvo;
- prestrukturirati in dvigniti konkurenčnost kmetijstva in povezanih panog;
- ohranjati rodnosti tal in proizvodni potenciali kmetijskih zemljišč;
- krepiti zagotavljanji javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine;
- zagotavljati socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja.