12. 8. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s posredovanim predlogom pojasnjujemo, da je invalidska pokojnina pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če zanjo izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, ki ne more več opravljati organiziranega pridobitnega dela (splošna invalidnost) oziroma zavarovanec, ki nima preostale delovne zmožnosti (poklicna invalidnost), torej delovni invalid s I. kategorijo invalidnosti, pod določenimi pogoji pa tudi delovni invalid, pri katerem je podana II. ali III. kategorija invalidnosti.
Invalidnost je v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) lahko posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, bolezni ali pa poškodbe zunaj dela. Pojasnjujemo, da se vzrok nastanka invalidnosti upošteva že pri ugotavljanju pogojev za pridobitev invalidske pokojnine. V primeru, ko je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne zahteva izpolnitev pogoja minimalne pokojninske dobe, ki je sicer predpisana za pridobitev invalidske pokojnine za primere, ko je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni. Pojasnjujemo torej, da je predlagana ureditev že vpeljana v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar pa zgolj v primerih, ko je nezmožnost za delo oziroma invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zavarovanec, čigar invalidnost je tako posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi invalidsko pokojnino ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
Zavarovanec, čigar invalidnost pa je posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, pa lahko pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.
Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali, če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Če je invalidnost I. kategorije nastala po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred 30. letom, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.
Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti, če pa je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pa se mu delovna leta štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti.
Pojasnjujemo, da ZPIZ-2 varuje zgolj delovne invalide, ne pa vseh invalidnih oseb. Delovni invalid je zavarovanec, pri katerem je v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja, ne glede na vzrok za nastanek invalidnosti, torej ne glede na to ali je invalidnost posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali pa poškodbe zunaj dela, bolezni. Delovni invalid je tudi tisti, katerega poškodba/bolezen ni v vzročni zvezi z opravljanjem dela, vendar pa ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanje običajno posebne ugodnosti dajejo invalidom, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Invalidsko zavarovanje ne varuje vseh invalidnih oseb, temveč le osebe s statusom delovnega invalida.
Poleg ugotovljene invalidnosti je pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine v primerih poškodbe izven dela ali bolezni tudi vključitev v zavarovanje oziroma izpolnjevanje pogoja minimalne pokojninske dobe. Pri določanju t.i. gostote zavarovanja so upoštevane tudi nekatere specifike (nastanek invalidnosti pri mlajšem invalidu, štetje let od višje starosti v primeru višje strokovne ali univerzitetne izobrazbe), ki omogočajo blažje kriterije gostote zavarovanja tudi v primeru, ko je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni.
Glede predloga o priznavanju invalidskih pokojnin ne glede na gostoto zavarovanja tudi za primere, ko je vzrok invalidnosti poškodba izven dela ali bolezen pa pojasnjujemo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, pokojnina pa naj bi predstavljala nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe. Pravica do pokojnine je pravica iz sistema socialnega zavarovanja in tako odvisna od predhodnega zavarovanja ter predhodnega plačila prispevkov. V primeru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja gre torej za sistem socialnega zavarovanja, kjer so osebe zavarovane v primeru nastopa določenega rizika (starost, invalidnost, itd.) in imajo osebe, pri katerih riziko, ki ga opredeljuje zakon, nastopi in izpolnjujejo pogoje, pravice, ki jih ta zakon zagotavlja.
Ugotavljamo torej, da ureditev invalidske pokojnine v delu že določa, da se invalidska pokojnina prizna ne glede na gostoto zavarovanja (poškodbe pri delu, poklicne bolezni), hkrati pa pri določanju gostote zavarovanja (poškodbe zunaj dela, poklicna bolezen) upošteva tudi določene posebnosti, zaradi katerih določa nižjo gostoto zavarovanja. Pojasnjujemo še, da je bila v mesecu aprilu 2016 izdana Bela knjiga o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju Bela knjiga), ki se je opredelila tudi do trenutne ureditve invalidske pokojnine ter predlagala možne načine reševanje pokojninskega sistema.
V zvezi z Belo knjigo pojasnjujemo, da gre za strokovni dokument in ne za reformo oziroma zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Smisel Bele knjige je strokovni pregled trenutne ureditve, njenih pomanjkljivosti ter predlog različnih možnosti za reševanje sistema ter nadaljnji razvoj tega sistema. Gre za dokument, ki predstavlja podlago za nadaljnjo razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema, ki se bo izvedla na podlagi predlaganih rešitev. Predlagane so različne rešitve in iz različnih razlogov, med katerimi je tudi dolgoživost prebivalstva, kar je seveda spodbudno in dobro, vendar pa so s tem povezani določeni izzivi, s katerimi se bo družba v prihodnosti morala soočiti (dolgotrajna oskrba, staranje prebivalstva, itd.). Spremenjenim družbenim razmeram pa bo potrebno v prihodnosti spremeniti tudi zakonodajo.
Kot že omenjeno je Bela knjiga strokovni dokument, ki je podlaga za nadaljnjo razpravo o možnih rešitvah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo morale biti oblikovane na način, ki bo sprejemljiv za vse generacije in o katerem bo potrebno medgeneracijsko soglasje. Pojasnjujemo vam, da so v Beli knjigi poleg predlogov navedeni oziroma pojasnjeni tudi razlogi ter učinki raznih predlogov sprememb. Bela knjiga je objavljena na spletni strani MDDSZ in si jo lahko prebere vsak, zato predlagamo, da si preberete izzive, pred katerimi to zavarovanje stoji ter predloge možnih rešitev.