23. 6. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Glede enakosti pred zakonom in uresničevanja enakih možnosti pojasnjujemo, da že Ustava Republike Slovenije v 14. členu določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Maja 2016 je v veljavo stopil Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki zagotavlja varstvo vsakega posameznika in posameznice pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino (v nadaljnjem besedilu: osebna okoliščina) na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.
V skladu z ZVarD diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih interesov in ugodnosti.
V zvezi z družinsko problematiko in sklepanjem zakonskih zvez dodajamo, da je Državni zbor RS dne 21. 4. 2016 sprejel Zakon o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/2016 z dne 9. 5. 2016), ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Zakon o partnerski zvezi izenačuje pravne posledice med partnerjema istega spola s pravnimi posledicami, kot jih zakon predvideva za zvezo dveh oseb različnega spola (zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost). Gre za izenačitev pravnih posledic samo v razmerju med partnerjema, in sicer le kadar zakon daje kakšno pravico ali predpisuje določeno obveznost iz naslova pravice drugega zakonca ali jo uveljavljata oba izključno iz naslova obstoja zakonske zveze kot pravnega razmerja v delu, ki učinkuje med zakoncema. Zakon pa ne ureja družinskih razmerij oziroma razmerja do tretjih oseb (tudi ne do otrok).
Dne 31. 5. 2016 je bil v javno razpravo posredovan predlog Družinskega zakonika, ki na novo ureja področje zakonske zveze in družinskih razmerij. Namen javne razprave je dejansko pridobitev mnenja strokovne in zainteresirane javnosti o predlaganih rešitvah. V sklopu javne razprave bo MDDSZ organiziral 2 do 3 večje posvete po posameznih vsebinskih sklopih (npr. skrbništvo, posvojitve in rejništvo, ukrepi za zaščito otrok ipd.).
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma pojasnjujemo, da je Ministrstvo za notranje zadeve navedeno problematiko že izpostavilo ob medresorskem usklajevanju Zakona o varstvu pred diskriminacijo, zato ocenjujemo, da je tudi predmetni predlog, ki se nanaša na legalizacijo nemoškega in neženskega biološkega spola v Republiki Sloveniji, v svojem bistvu primeren za nadaljnjo obravnavo. Pri tem je po našem mnenju prednostna obravnava vprašanja pravnega priznavanja spola v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za zdravje. Posledično sledi reševanje problematike vpisa spola v vse uradne evidence, kjer se podatek o spolu vodi, med drugim tudi v evidence v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve.
Ministrstvo za notranje zadeve izpostavlja dvoje različnih življenjskih situacij, ob katerih lahko nastane potreba po vpisu tretjih spolov v uradne evidence iz naše pristojnosti:
1.)Vpis spola ob rojstvu otroka ali ob spremembi spola Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMatR) določa, da je Matični register računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom. Kot tak predstavlja razvid osebnih stanj državljanov Republike Slovenije, vanj pa se vpisujejo tudi vsa rojstva, zakonske zveze in smrti tujih državljanov, ki so nastala na območju Republike Slovenije.
4. člen ZMatR določa nabor podatkov, ki se vpisujejo v matični register, pri čemer se med podatki o rojstvu vpisuje tudi podatek o spolu (ob rojstvu) kot tudi (kasnejša) sprememba spola. ZMatR ne določa katere oblike spola je mogoče vpisati v register. Navedenega pa ne določa niti Pravilnik o izvrševanju Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05 in 69/09, v nadaljevanju pravilnik), ki v 13. členu natančno določa, da je podlaga za vpis rojstva na območju Republike Slovenije prijava rojstva, odločba pristojnega organa ali centra za socialno delo. Prijava rojstva mora vsebovati podatke o prijavitelju, podatke o rojstvu: osebno ime (če je že določeno), spol otroka, datum in uro rojstva, kraj rojstva, vitaliteto (živ/mrtev) in vrsto rojstva (dvojčki, trojčki…) ter osebne podatke o starših, pri čemer so obvezni podatki o materi.
Sprememba spola se skladno s 37. členom pravilnika vpiše v matični register na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podat¬kom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola.
Zakonodaja s področja vodenja matičnega registra torej sama po sebi omogoča vpis morebitne nove vrste spola, kolikor bi bila ta razvidna iz podlage za vpis podatka, kljub temu pa moramo poudariti, da matični register takšnemu vpisu ni tehnično prilagojen, saj trenutno posamezniku omogoča samo vpis ženskega ali moškega spola.
Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru namreč v 9. členu določa tudi, da vpisi v register temeljijo na osebni identifikacijski številki, ki je Enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) in jo določi Centralni register prebivalstva. EMŠO se določi in vpiše vsem osebam, vpisanim v register, tako otrokom ob rojstvu, kot tudi osebam, ki so z vpisanim v povezavi (staršem in zakoncu), ki jim EMŠO še ni bila določena, če je na voljo dovolj podatkov in so te osebe še žive.
Določitev EMŠO številke sicer ureja Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo), ki v 8. členu določa strukturo EMŠO. EMŠO v svoji strukturi pa vsebuje tudi podatek o spolu. 10., 11. in 12. številka EMŠO pomenijo kombinacijo spola in zaporedno številko za osebe, rojene istega dne, pri čemer pa je izrecno določeno, da je interval števil od 000-499 rezerviran za moške, interval števil od 500-999 pa za ženske. Uredba o načinu določanja osebne identifikacijske številke (Uradni list RS, št. 8/99) v 3. členu določa, da so številke od prvega do sedmega mesta EMŠO: datum rojstva - 2-mestni dan, 2-mestni mesec in 3-mestna letnica. Na osmem in devetem mestu je številka registra – šifra 50. Na desetem, enajstem in dvanajstem mestu je zaporedna številka, na trinajstem mestu pa kontrolna številka. Zaporedna številka je kombinacija spola in zaporedne številke za osebe, rojene istega dne – 000-499 za moške in 500-999 za ženske. Osnova za izračun zaporedne številke je evidenca določenih EMŠO: zaporedni številki zadnjega EMŠO, ki je bil določen na isti datum rojstva in spol, se prišteje vrednosti 1. Tako dobljeni seštevek je zaporedna številka za EMŠO, ki se določa.
Kot relevantno izpostavljamo tudi določbo 10. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov (Uradni list RS, št. 70/00 in 28/02). Posamezniku, ki mu je bila EMŠO določena z napačnim spolom, kakor tudi v primerih spremembe spola, se pred vpisom spremembe spola v matični register določi nova EMŠO. Ob ponovni določitvi EMŠO se prva EMŠO sicer razveljavi, vendar ostane v evidenci osebnih identifikacijskih številk in se ne sme dodeliti drugi osebi. S povezavo na popravljeno EMŠO omogoča pravilno ažuriranje podatkov v času, dokler novo določena EMŠO ni vpisana pri vseh podatkovnih virih. Tako se podatki o posamezniku še naprej vodijo celovito, brez prekinitev zaradi spremembe spola, prav tako pa se nadaljujejo vse pravice, ki izvirajo iz preteklih aktivnosti (npr. na zdravstvenem področju), saj so o spremembi EMŠO elektronsko obveščeni vsi uporabniki Centralnega registra prebivalstva.
Glede na navedeno bi uvedba morebitne nove vrste spola zahtevala spremembo Zakona o centralnem registru prebivalstva in Uredbe o načinu določanja osebne identifikacijske številke.
Sprememba Zakona o centralnem registru prebivalstva in Uredbe o načinu določanja osebne identifikacijske številke v primeru določitve nove vrste spola sicer predstavlja navidezno enostavno rešitev problematike, vendar izrecno poudarjamo, da temu ni tako. Centralni register prebivalstva je glavna distribucijska baza, iz katere podatke o prebivalstvu pridobivajo številni uporabniki. EMŠO morajo uporabljati upravljavci zbirk podatkov (registrov, evidenc ipd.), ki jih vodijo o posamezniku na podlagi zakona, na področjih:
- statistike,
- notranjih zadev,
- zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,
- davkov in carine,
- obrambe,
- geodetske službe,
- urejanja prostora in ekološke zaščite,
- zaposlovanja in spremljanja delovne sile,
- pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- pravosodja,
- šolstva,
- socialnega varstva
in drugi uporabniki, določeni z zakonom, oziroma upravljavci zbirk podatkov, določeni z zakonom, ki v teh zbirkah podatkov uporabljajo EMŠO. Podatki o spolu, ki jih uporabljajo druge evidence, se iz EMŠO številke glede na njeno strukturo preračunavajo, kar pomeni, da sprememba strukture EMŠO številke (v smislu določitve intervala številk, ki bi bil namenjen dodatni vrsti spola) ni mogoča. Rešitev problematike je tako izredno kompleksna in široka, saj izvedbeno pomeni spremembe v vseh uradnih evidencah, kjer se vodijo podatki o spolu ter pri uporabnikih teh podatkov.
2.)Določitev EMŠO tujcu, ki mu matična država priznava drugačno vrsto spola, kot je priznana v Sloveniji Ne glede na to, da Republika Slovenija pravno ne prizna drugih vrst spola, se v bližnji prihodnosti ne bomo mogli izogniti dejstvu, da bodo v Republiki Sloveniji želeli uresničevati svoje pravice ali morali uresničevati svoje obveznosti tuji državljani, ki se bodo pri nas identificirali kot posamezniki druge vrste spola. Kot taki se ne bodo identificirali zgolj na podlagi izjave,temveč tudi z uradnim identifikacijskim dokumentom (vpis spola "x" v potni listini, ki je dokument za izkazovanje istovetnosti v tujini).
Skladno z Zakonom o Centralnem registru prebivalstva je Ministrstvo za notranje zadeve dolžno določiti EMŠO številko vsem posameznikom, in sicer ne samo ob rojstvu ali priselitvi, temveč tudi takrat, ko je ta potreben za izvrševanje pravic in obveznosti tujca na območju Republike Slovenije.
V primeru, da bi svoje pravice ali dolžnosti v Sloveniji želel izvajati tujec, ki mu matična država priznava vrsto spola, ki v Sloveniji ni pravno priznan, ta podatek pa bi izhajal tudi iz njegovega identifikacijskega dokumenta, mu glede na trenutno ureditev v Republiki Sloveniji EMŠO ne bi mogli določiti.
Ministrstvo za notranje zadeve se zaveda problematike in bo konstruktivno sodelovalo pri nadaljnjih aktivnostih nosilnega resorja, ki je Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Odziv Ministrstva za zdravje
Za večino žensk je značilen kromosomski zapis 46,XX in za večino moških 46,XY. Vse ostale kombinacije spolnih kromosomov, ki so navedene v pobudi (X, XXX, XXY, XYY), so spremembe v številu spolnih kromosomov, tako imenovane monosomije ali polisomije. V primeru moškega kromosomskega para XY in posedovanja ženskih reproduktivnih organov, ki je tudi naveden v pobudi, pa gre lahko za testikularni feminizacijski sindrom, bolezen, pri kateri so okvarjeni receptorji za androgene hormone in se posledično pojavi pomanjkljiv odgovor na testosteron in se zato ob kromosomski sliki XY posledično razvijejo ženska zunanja spolovila. Vendar se moramo zavedati, da so vse to bolezenske spremembe v genetskem zapisu na nivoju kromosomov ali genov, bolezenska stanja torej, ki večinoma potrebujejo zdravljenje, in ne različne oblike biološkega spola, kot pobudnik navaja v svoji pobudi. Iz medicinskega stališča sta torej biološka spola samo dva.