2. 8. 2016
Odziv Ministrstva za pravosodje
Najprej pojasnjujemo, da obravnavano problematiko ureja Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP; Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14), ki v 146. členu določa, da vsakdo (torej ne le oškodovanec oziroma žrtev) lahko naznani kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Nekoliko drugače je v primeru kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog, v zvezi s katerimi 52. člen ZKP določa, da mora predlog za pregon podati upravičenec, vendar od podaje predloga naprej postopek teče enako, kot v primeru kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti. Izjema so torej le kazniva dejanja, katerih storilci se preganjajo na zasebno tožbo, saj je v tem primeru pregon popolnoma v pristojnosti zasebnega tožilca. Ob tem pojasnjujemo, da se storilci kaznivih dejanj, ki so izpostavljena v predlogu, preganjajo večinoma po uradni dolžnosti, v primeru nekaterih pa se pregon začne na predlog.
ZKP v 54. členu določa, da za mladoletnike in osebe, ki jim je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, poda predlog za pregon oziroma vloži zasebno tožbo njihov zakoniti zastopnik. V skladu s 64. členom ZKP je zakoniti zastopnik, če je oškodovanec mladoleten ali oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo, upravičen podajati vse izjave in opravljati vsa dejanja namesto oškodovanca.
Nadalje je pomembna tudi določba prvega odstavka 65. člena ZKP, v skladu s katero zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki svoje pravice v postopku lahko izvršujejo tudi po pooblaščencu. Glede na četrti odstavek istega člena pa je v predkazenskem in kazenskem postopku lahko ob mladoletnem oškodovancu in vsakem drugem oškodovancu, ki je žrtev nasilja, ves čas navzoča tudi oseba, ki ji tak oškodovanec zaupa. V skladu s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju Predlog ZKP-N), ki je v strokovnem usklajevanju, bo navedena določba še dopolnjena in sicer tako, da bo oseba zaupanja lahko tudi ob vsakem drugem oškodovancu, če bodo to terjale narava in teža kaznivega dejanja, njegove osebne okoliščine ali stopnja njegove ogroženosti.
Torej je že po veljavni ureditvi pri vseh dejanjih v postopku lahko poleg oškodovanca, ki je žrtev nasilja in je do določene mere nemočen zaradi starosti, bolezni ali drugega razloga, tudi oseba, ki ji zaupa, in ki mu lahko nudi pomoč in oporo. Po uveljavitvi Predloga ZKP-N pa bo tako tudi v primerih kaznivih dejanj, ki niso povezana z nasiljem, saj med »osebne okoliščine« nedvomno sodi tudi nemoč zaradi bolezni, starosti ali drugega razloga.
Glede na navedeno ocenjujemo, da bo področje, ki je izpostavljeno v predlogu, v zakonodaji po uveljavitvi Predloga ZKP-N ustrezno urejeno.