Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

obravnava ilegalnih gradenj

2582 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam, da se vse ilegalne gradnje obravnavajo na resnejši način. Vse te ilegalne gradnje, ki jih lastniki nočejo legalizirati, in, ki imajo že izdano odločbo o končni izvržbi po tretni osebi, naj se ta izvržba opravi v določenem zakonskem roku. Na primer, najkasneje v letu dni, ali pa naj se z visoko kaznijo v to prisili lastnike.

V realnosti, je večina teh ilegalnih gradenj, grajena z napakami v gradnji, ki so na tujih ozemljih, ki škodujejo okolici, z neprimerno strukturo, brez predpisanih dostopov,... kljub več izdanim odločbam inšpektorjev za odstranitve , tudi po izdaji odločbe o končni izvržbi, ostanejo nedotaknjena. Tukaj se zadeva zaključi, saj končna izvržba-izvržba po tretji osebi, katere datum določi glavni inšpektor, v praksi ne pride prav nikoli na vrsto. Tako te gradnje stojijo neskončno. To ni v redu in prosim, da se z zakonom to popravi in točno določi zakonski rok, v katerem mora biti opravljena takšna končna izvržba.

hvala

17 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D ds1 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


27. 12. 2017

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Področje graditve objektov in inšpekcijske postopke urejata Zakon o graditvi objektov (ki se uporablja do 1. 6. 2018, oziroma pred kratkim sprejet novi Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.), ki se začne uporabljati po tem datumu. Veljavna gradbena zakonodaja v zvezi z nelegalno zgrajenimi objekti že vsebuje ustrezno zakonsko podlago za ukrepanje, to je odstranitev objektov in za izrekanje prisilitvenih kazni s ciljem, da bi inšpekcijski zavezanec sam izvršil ukrep. Kadar inšpekcijski zavezanec sam ne izvrši ukrepa, pa zakonodaja tudi že vsebuje možnost izvršitve ukrepa po drugi osebi. Novi gradbeni zakon z delitvijo pristojnosti med različne inšpekcijske službe in z omogočanjem legalizacije neproblematičnih objektov omogoča znižanje pripada trenutnih zadev v postopkih gradbene inšpekcije. Prav tako novi Gradbeni zakon gradi na krepitvi vloge gradbene inšpekcije tako, da bo zaradi opisanih razbremenitev inšpekcijski nadzor lahko osredotočen na preventivno delovanje inšpekcijskih služb v času gradnje in da bo nastanek nelegalnih gradenj preprečen že na samem začetku gradnje.

Z zgoraj opisanimi ukrepi je zato računati na to, da bo inšpekcijski nadzor lahko bolj učinkovit že pri preprečevanju nastanka nelegalnih gradenj in da bodo težave z neučinkovitostjo izvršbe zato večinoma brezpredmetne. Po našem mnenju zakonsko opredeljevanje roka, v katerem mora biti opravljena izvršba, tudi ni primerno reševanje opisane problematike. Postavlja se namreč vprašanje, kakšna bi lahko bila pravna posledica v primeru neizvršenega ukrepa v zakonsko postavljenem roku, brez določitve te posledice pa bi bila takšna zakonska določba neučinkovita.

Ob tem je potrebno pojasniti, da je izvajanje izvršb odvisno tudi od finančnih sredstev, ki so inšpekciji na razpolago za izvrševanje odločb po drugi osebi, saj je v splošnem stroške izvršbe od zavezanca mogoče terjati šele po opravljeni izvršbi in plačilu izvajalca. Iz tega razloga in zaradi velikega števila izrečenih inšpekcijskih ukrepov je treba pri izvršbah določiti prioritete. Zato je Gradbeni zakon predvidel, da se pri izvajanju izvršb po drugih osebah upošteva stopnja javnega interesa po naslednjih merilih:

  • pravno stanje izdanih upravnih aktov, na podlagi katerih se opravlja izvršba;
  • fizične in druge lastnosti objekta;
  • vpliv objekta na ljudi in okolje;
  • lega objekta;
  • objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost;
  • možnost legalizacije.

Glede na vse zgoraj navedeno, so po našem mnenju predlogi že delno realizirani v veljavni zakonodaji. Predlog, da se zakonsko opredeli rok za izvršitev inšpekcijskega ukrepa po drugi osebi, pa iz opisanih razlogov ni primeren.

Komentarji




  • Y Yonc

    Zakonodaja obstaja in je verjetno ustrezna, če bi se le vse črnograditelje obravnavalo enako.

    Sicer pa je velikokrat vzrok za črne gradnje dolgotrajnost oz. nezmožnost pridobitve GD, kjer pa je največkrat problem v lastništvu (manjši solastniki onemogočajo), komunalni opremljenosti in dostopu (ne dobiš služnosti), varovalnih pasovih in območjih (marsikdo se je že srečal s poplavnim območjem in ni mogel postaviti niti nadstreška), pri rekonstrukcijah pa zaradi zahtevne zakonodaje s področja energetskih izgub, požarnega varstva, zvočne zaščite..., kar vse mora biti načrtovano in po zakonih, čeprav zamenjaš 3 špirovce v strehi. Obstaja pa še problem zaradi ekstremno dolgih postopkov sprememb prostorskih aktov občin (kjer za dolgotrajnost ogromno prispevajo ministrstva).

    Vprašajte pa se, ali niste tudi sami črnograditelji. Namreč za marsikak poseg je potrebno pridobiti dovoljenje (vse spremembe na fasadi, vsi posegi v konstrukcijo, vsi posegi v skupne dele večstanovanjskih stavb itd). Pa tudi za ti. pomožne objekte, kjer ni potrebno dovoljenj, ste črnograditelj, če nimate soglasij (za varovalne pasove in območja in soglasij sosedov, če je odmik premajhen).

  • k kr en

    Po mojem mnenju bi morali črne gradnje preprosto ukiniti.

    Preprosto so vse gradnje legalne in to je to, dokler nikomur drugemu ne povzročajo objektivne škode (emisij, hrupa, stroškov...).

    S tem se prepreči vse mešetarjenje in korupcijo okrog zemljišč, dovoljenj, špekulacij, nagajanja...

     

    Včasih je bilo nelegalno prekupčevanje z devizami. Nelegalno je bilo nakupovati v tujini.

    Potem se je vse to legaliziralo in danes s tem ni nobenih težav.

    Enako rešitev predlagam z gradnjami.

    • h hales

      se ne strinjam s to ugotovitvijo, da se črne gradnje ukine.

       

      Potem bi vsakdo zidal tam, kjer se mu zazdi. Nekateri zidajo celo na tujem zemljišču.

       

       

  • I Izbrisan uporabnik 2127

    Ne vem, če je predlog ustrezen. To, da gradnje kljub odločbam inšpektorjev ostajajo, je kriva neumna zakonodaja, po kateri se zgradba ruši na stroške države, ne lastnika. Država pa nima denarja za toliko rušenj...

    To bi bilo potrebno spremeniti, da se zgradba v vsakem primeru mora porušiti na stroške lastnika. Šele s tem bi preprečili nastajanje črnih gradenj, vsaj v večji meri, ker bi se vsak vprašal, če se mu splača graditi brez dovoljenj, če bo moral nekoč rušiti.

     

    • D DavidS

      Po sedanji zakonodaji se ruši na stroške lastnika.

      Država pozove lastnika k rušenju, če le-ta tega ne stori naroči rušenje država in izstavi račun lastniku.

       

      Država na koncu plača le, če od lastnika ni možno izterjati plačila.

  • T Tine Papler

    Predlagam, da se v primeru ugotovitve določi rok 8 dni, potem pa rušenje... in povrnitev v prvotno stanje, na stroške kršitelja.