obravnava ilegalnih gradenj

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Področje graditve objektov in inšpekcijske postopke urejata Zakon o graditvi objektov (ki se uporablja do 1. 6. 2018, oziroma pred kratkim sprejet novi Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.), ki se začne uporabljati po tem datumu. Veljavna gradbena zakonodaja v zvezi z nelegalno zgrajenimi objekti že vsebuje ustrezno zakonsko podlago za ukrepanje, to je odstranitev objektov in za izrekanje prisilitvenih kazni s ciljem, da bi inšpekcijski zavezanec sam izvršil ukrep. Kadar inšpekcijski zavezanec sam ne izvrši ukrepa, pa zakonodaja tudi že vsebuje možnost izvršitve ukrepa po drugi osebi. Novi gradbeni zakon z delitvijo pristojnosti med različne inšpekcijske službe in z omogočanjem legalizacije neproblematičnih objektov omogoča znižanje pripada trenutnih zadev v postopkih gradbene inšpekcije. Prav tako novi Gradbeni zakon gradi na krepitvi vloge gradbene inšpekcije tako, da bo zaradi opisanih razbremenitev inšpekcijski nadzor lahko osredotočen na preventivno delovanje inšpekcijskih služb v času gradnje in da bo nastanek nelegalnih gradenj preprečen že na samem začetku gradnje.

Z zgoraj opisanimi ukrepi je zato računati na to, da bo inšpekcijski nadzor lahko bolj učinkovit že pri preprečevanju nastanka nelegalnih gradenj in da bodo težave z neučinkovitostjo izvršbe zato večinoma brezpredmetne. Po našem mnenju zakonsko opredeljevanje roka, v katerem mora biti opravljena izvršba, tudi ni primerno reševanje opisane problematike. Postavlja se namreč vprašanje, kakšna bi lahko bila pravna posledica v primeru neizvršenega ukrepa v zakonsko postavljenem roku, brez določitve te posledice pa bi bila takšna zakonska določba neučinkovita.

Ob tem je potrebno pojasniti, da je izvajanje izvršb odvisno tudi od finančnih sredstev, ki so inšpekciji na razpolago za izvrševanje odločb po drugi osebi, saj je v splošnem stroške izvršbe od zavezanca mogoče terjati šele po opravljeni izvršbi in plačilu izvajalca. Iz tega razloga in zaradi velikega števila izrečenih inšpekcijskih ukrepov je treba pri izvršbah določiti prioritete. Zato je Gradbeni zakon predvidel, da se pri izvajanju izvršb po drugih osebah upošteva stopnja javnega interesa po naslednjih merilih:

• pravno stanje izdanih upravnih aktov, na podlagi katerih se opravlja izvršba;
• fizične in druge lastnosti objekta;
• vpliv objekta na ljudi in okolje;
• lega objekta;
• objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost;
• možnost legalizacije.

Glede na vse zgoraj navedeno, so po našem mnenju predlogi že delno realizirani v veljavni zakonodaji. Predlog, da se zakonsko opredeli rok za izvršitev inšpekcijskega ukrepa po drugi osebi, pa iz opisanih razlogov ni primeren.