Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Dopolnitev Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril

4321 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Videl sem prispevek na Preverjeno z dne 7. 6. 2016 o darilih osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem ob koncu leta, kar mi je dalo misliti. Glede na to, da so učitelji posameznih predmetov in razredniki javni uslužbenci, ki samo opravljajo svojo nalogo, je povsem nepotrebno, da jih učenci kakorkoli materialno nagrajujejo. Svoje delo morajo opravljati ustrezno s predpisi, ne glede na to, ali jih čaka nagrada s strani učencev ali ne. Prav tako je dejstvo, da so starši nekaterih učencev finančno preobremenjeni, da bi odstopali denar (ne glede na znesek) v te namene, ali pa se učenci in/ali starši ne strinjajo s tem, da bi učitelj moral biti nagrajen. Ker učenec ne prispeva denarja za nakup darila učitelju, ga sošolci pogosto gledajo postrani ali pa celo zaničujejo, češ da je tako reven, da niti tistih 3 evrov ne more skupaj spraviti. Saj vemo, kako zlobni so lahko otroci. Govorim iz lastnih izkušenj in izkušenj ostalih. Velika večina učiteljev si pa v resnici želi le pohvale s strani učencev in ne pričakuje ničesar drugega v zameno, ker se vsega prej omenjenega dobro zavedajo. Prejemanje daril učiteljem povzroča tudi birokratske težave, ki jih imajo, roko na srce, že tako ali tako preveč.

Trenutno se 3. in 4. alineja 2. člena uredbe, ki to obravnava, glasita takole:

3. Darila manjše vrednosti so darila, katerih vrednost ne presega 62,59 €, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 125,19 €, če so prejeta od iste osebe.

4. Darila zanemarljive vrednosti so darila manjše vrednosti, katerih vrednost ne presega 20,86 €.

Pomanjkljivosti teh dveh alinej se da zlorabljati, saj bi lahko npr. več učencev posamično podarilo darila v vrednosti do 20,86 € in bi se to še vedno štelo kot darilo zanemarljive vrednosti, saj so ga podarile različne osebe. Prav tako me zanima, kako učitelji sploh ugotovijo točno vrednost nekega darila. Ne verjamem, da »vklopijo razum in zahtevajo račun« od učencev, tako da je tukaj tudi nadzor vprašljiv. Spodaj prilagam še članek za podrobnejšo analizo.

Zaradi vsega navedenega predlagam, da se dopolni uredba, ki obravnava darila javnim uslužbencem. Naj se izrecno določi, da učitelji od učencev ne smejo prejemati nobenih materialnih daril, razen morda ob svečani proslavi ob koncu izobraževalnega programa (valeta, maturantski ples ipd.) ali pa pri res zadnji šolski uri, ki jo posamezen učitelj ima v izobraževalnem programu, če se zaključne proslave ne organizira ali pa ta učitelj na njej ni prisoten. Pri tem naj blagajnik razreda vse račune komponent darila zbere in označene izroči ravnatelju, ki se potem ukvarja z birokracijo, seveda pa skrbi za tajnost, da učitelj ne izve skupne vrednosti darila.

Vir: članek

21 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR DavidLove 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 8. 2016

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma pojasnjujemo, da so šole del javnega sektorja, učitelji pa javni uslužbenci, umeščeni v sistem javnih uslužbencev, ki ga ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07–UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF, v nadaljevanju ZJU). Omejitve in dolžnosti javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril ureja 11. člen ZJU in na njegovi podlagi izdana Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/03 in 56/15, v nadaljevanju uredba).

V zvezi s konkretnim predlogom predlagatelja nadalje pojasnjujemo, da je prvo in najpomembnejšo načelo, ki je poudarjeno v prvem stavku prvega odstavka 11. člena ZJU, da javni uslužbenec daril v zvezi z opravljanjem službe ne sme sprejemati. To pravilo je jasno in ne potrebuje nobene razlage, dileme pa se pojavljajo v zvezi z izjemami, določenimi v isti zakonski določbi in 2. členu uredbe – glede protokolarnih daril, daril manjše vrednosti in daril zanemarljive vrednosti. Ob tem je treba upoštevati, da je v primerih, ko so na normativni ravni predpisane izjeme od ravnanja, ki je primarno predpisano, izjeme potrebno obravnavati ozko in restriktivno in ne na način, ki bi pripomogel k zmanjšanju pomena pravila, kar zagotovo ni bil namen zakonodajalca. Prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem službe je namenjena varovanju nepristranskega dela javnega uslužbenca in ohranjanju ugleda javnih uslužbencev.

V skladu z navedenim je v situacijah, ki jih omenja predlagatelj, potrebno po našem mnenju kot daritelja šteti fizično osebo, pravno osebo ali skupino fizičnih oseb, ki so v enem koledarskem letu smiselno povezane na način, da lahko govorimo o tem, da je celotna skupina teh oseb en daritelj (primer: starši otrok enega razreda ali skupine v vrtcu, ki obdarujejo učiteljico ali vzgojiteljico). Pri čemer za to, da se takšna skupina šteje za enega daritelja ni nujno, da je ta skupina oseb ves čas oziroma ob vsakokratni priložnosti, ko je darilo dano, povsem enaka glede na število in osebe, bistveno je, v čigavem imenu je darilo dano (recimo v imenu staršev otrok enega razreda ali skupine). Torej, če lahko neko skupino zaradi skupnih interesov, povezanosti ali drugih razlogov obravnavano kot istega daritelja, potem je to skupino potrebno tudi glede omejitev vrednosti daril v primeru enkratnega darila oziroma večkratnih daril v istem koledarskem letu, obravnavati kot enega daritelja.

Ministrstvo za javno upravo se zaveda pomembnosti profesionalnega, zakonitega, poštenega in nepristranskega dela javnih uslužbencev, zato je v okviru priprave sprememb uslužbenskega sistema in predloga novega Zakona o javnih uslužbencih, v zvezi s katerim trenutno poteka postopek usklajevanja, že vključilo spremembe in dopolnitve področja sprejemanja daril tudi v smeri jasnejših določb, pri čemer pa temeljno načelo, da javni uslužbenec v zvezi z opravljanjem svoje službe ne sme sprejemati daril, ostaja nespremenjeno.

Upoštevaje navedeno menimo, da za izvajanje pobude, kot jo je navedel predlagatelj, niso potrebne spremembe ne zakona in ne uredbe.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 14. 6. 2016 | 10:54:52

Dopolnitev Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril

Videl sem prispevek na Preverjeno z dne 7. 6. 2016 o darilih osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem, zlasti razrednikom, ob koncu leta, kar mi je dalo misliti. Glede na to, da so učitelji posameznih predmetov in razredniki javni uslužbenci, ki samo opravljajo svojo nalogo, je povsem nepotrebno, da jih učenci kakorkoli materialno nagrajujejo. Svoje delo morajo opravljati ustrezno s predpisi, ne glede na to, ali jih čaka nagrada ali ne. Prav tako je dejstvo, da so starši nekaterih učencev finančno preobremenjeni, da bi odstopali denar (ne glede na znesek) v te namene, ali pa se učenci in/ali starši ne strinjajo s tem, da bi učitelj moral biti nagrajen. Ker učenec ne prispeva denarja za nakup darila učitelju, ga sošolci pogosto gledajo postrani ali pa celo zaničujejo, češ da je tako reven, da niti tistih 3 evrov ne more skupaj spraviti. Saj vemo, kako zlobni so lahko otroci. Govorim iz lastnih izkušenj in izkušenj ostalih. Velika večina učiteljev si pa v resnici želi le pohvale s strani učencev in ne pričakuje ničesar drugega v zameno, ker se vsega prej omenjenega dobro zavedajo. Prejemanje daril učiteljem povzroča tudi birokratske težave, ki jih imajo, roko na srce, že tako ali tako preveč.

Trenutno se 3. in 4. alineja 2. člena uredbe, ki to obravnava, glasita takole:

»3. darila manjše vrednosti so darila, katerih vrednost ne presega 62,59 eura, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 125,19 eura, če so prejeta od iste osebe, 4. darila zanemarljive vrednosti so darila manjše vrednosti, katerih vrednost ne presega 20,86 eura, Potemtakem lahko več različnih učencev obdari učitelja«.

Pomanjkljivosti teh dveh alinej se da zlorabljati, saj bi lahko npr. več učencev posamično podarilo darila v vrednosti do 20,86 € in bi se to še vedno štelo kot darilo zanemarljive vrednosti, saj so ga podarile različne osebe. Prav tako me zanima, kako učitelji sploh ugotovijo točno vrednost nekega darila. Ne verjamem, da »vklopijo razum in zahtevajo račun« od učencev, tako da je tukaj tudi nadzor vprašljiv. Spodaj prilagam še članek za podrobnejšo analizo.

Zaradi vsega navedenega predlagam, da se dopolni uredba, ki obravnava darila javnim uslužbencem. Naj se izrecno določi, da učitelji od učencev ne smejo prejemati nobenih materialnih daril, razen ob svečani proslavi ob koncu izobraževalnega programa (valeta, maturantski ples ipd.) ali pa pri zadnji šolski uri, ki jo posamezen učitelj ima, če se proslave ne organizira ali pa učitelj na njej ni prisoten. Pri tem naj blagajnik razreda vse račune komponent darila zbere in označene izroči ravnatelju, ki se potem ukvarja z birokracijo, seveda pa skrbi za tajnost, da učitelj ne izve skupne vrednosti darila.

Vir: članek

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si