Predlog z odzivom pristojne institucije

Subvencionirana sterilizacija psov in mačk

5080 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Veliko ljudi se ne odloči za sterilizacijo svojih štirinožnih ljubljenčkov, ker to zanje preprosto pomeni preveliko dodatno finančno breme.

Mačja in pasja zavetišča v Sloveniji so trenutno večinoma preobremenjena in le stežka uspevajo sama kriti vse stroške oskrbe živali, pri čemer so bolj kot ne prepuščena dobrodelnosti posameznikov in drugih organizacij, ki je je žal še vedno premalo. Zato se v mnogih primerih pripeti, da je te živali zaradi finančnih razlogov potrebno evtanazirati ali pa te kar zaradi slabih življenjskih pogojev umrejo predčasno kot bi sicer, če bi prejemale primerno nego.

Vsi vemo, da je potepuških psov in mačk, ki jih nemarni skrbniki iz takih ali drugačnih vzvodov preprosto zavržejo, v Sloveniji preveč in da se ti, zlasti mačke, le še eksponentno množijo. Večje kot je njihovo število, tem večja je verjetnost, da zaidejo na ceste, kjer se jih po nesreči povozi. Hkrati so te živali, poleg seveda rejnih živalih, med najrazširjenejšimi klicenosci zoonoz, če privzamemo, da človek običajno ne prihaja v za okužbo dovzeten stik z živalmi, kot so podgane, lisice, voluharji ... Velik strošek predstavlja tudi nakup hrane za te živali, sočasno s tem pa seveda dodatni, predvsem plastični odpadki, povezani z embalažo. Da ne dolgovezim še o prednostih sterilizacije za zdravje živali, predlagam, da si na spletu preberete kak članek, na primer tega: http://www.dominvrt.si/clanek/rubrika/ljubljencki/sterilizacija-in-kastracija-psov-in-mack.html.

Moj predlog je torej, da bi vlada Republike Slovenije namenila sredstva iz državnega proračuna ali kako drugače za popolno ali vsaj delno kritje stroškov sterilizacij mačk in psov v javnih veterinarskih ambulantah.

Moj predlog se nanaša zgolj na mačke in pse zato, ker so ti v Sloveniji najpogostejši hišni ljubljenčki. Prav tako pa moj predlog predvideva kritje stroškov samo za sterilizacijo samic, in torej ne kastracij samcev, saj se v praksi kaže, da je učinkoviteje in gospodarneje ojaloviti samice, ker lahko že en sam ploden samec v istem časovnem obdobju oplodi več plodnih samic, če pa bi skušali ojaloviti samo vse samce in ne samic, bi lahko že en sam »pobegli primerek« oplodil več samic, kar bi prineslo še več nezaželenih legel. Hkrati tudi predlagam, da te sterilizacijske subvencije veljajo samo za skrbnike psov in mačk, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tako da se izognemo veterinarskemu turizmu iz sosednjih držav.

16 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Alissa White-Gluz 20 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 11. 5. 2016
KONEC OBRAVNAVE 9. 6. 2016
ODGOVOR 21. 6. 2016

Odgovor

21. 6. 2016

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Skrb za zapuščene živali v Republiki Sloveniji je javna služba, za katero je odgovorna lokalna skupnost in je urejena z Zakonom o zaščiti živali (Ur.l.RS, št.38/13, UPB-3) , ki določa, katere živali so zapuščene živali in kako je urejena skrb za zapuščene živali. Zapuščene živali so skladno z 31. točko 5. člena najdene, oddane ali odvzete hišne živali razen prostoživečih živali. 22. točka istega člena definira, kdo je skrbnik živali in določa, da je skrbnik pravna ali fizična oseba, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Skrbnik zapuščene živali je imetnik zavetišča oziroma občina, če ne zagotovi zavetišča. 32. točka istega člena opredeli zavetišče kot objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali.

27. člen ZZŽiv določa, da se zapuščenim živalim zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je v pristojnosti lokalne skupnosti, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. ZZZiv torej določa, da je oskrba za zapuščene živali lokalna zadeva javnega pomena in da se izvaja kot javna služba.

Imetnik zavetišča je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur.l.RS, št. 45/00, 78/04). Med drugim pravilnik določa obvezno kastracijo in sterilizacijo mačk pred oddajo, kar je vključeno v stroške oskrbe zapuščene živali v zavetišču in je strošek, ki bremeni lokalno skupnost (javne finance). Pravilnik prav tako ureja problem prostoživečih mačk, to so zapuščene mačke ali njihove potomke, ki niso vajene stika s človekom in živijo prosto v okolju brez neposredne pomoči človeka, ter se v okolju nenadzorovano razmnožujejo. Namen določb v pravilniku je preprečevati nenadzorovano razmnoževanje mačk brez lastnikov. Mačka mora biti po opravljenem posegu sterilizacije ali kastracije ustrezno oskrbljena. Ko se vrne v okolje, mora biti ustrezno označena. Poleg tega je potrebno poudariti tudi to, da se žival vrne v okolje le, če je le-to primerno za bivanje in če ni mogoče najti osebe, ki bi želela skrbeti za odlovljeno žival, ali pa živali ni mogoče ustrezno socializirati. Pri oceni o primernosti živali za vrnitev v okolje je nujno upoštevati tudi zdravstveni status posamezne živali, kar mora opraviti ustrezno usposobljena oseba (veterinar klinično pregleda žival in opravi potrebne diagnostične preiskave). Mačke prenašalke zoonoz (npr. mikrosporija) nikakor niso primerne za vrnitev v okolje, tudi če so na videz zdrave. Prav tako za vrnitev v okolje niso primerne mačke, ki so pozitivne na FeLV ali FIV, saj so te živali prenašalci virusa, kljub temu, da so klinično zdrave, hkrati pa so to živali, ki bodo kasneje v življenju brez veterinarske oskrbe trpele zaradi napredovane bolezni.

Iz prakse vemo, da veterinarske organizacije same v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi večkrat letno nudijo popuste pri sterilizaciji in kastraciji lastniških živali. Tudi zavetišča organizirajo podobne akcije. Žal velikokrat sredstva, ki so na voljo, sploh niso izkoriščena. Zato menimo, da je bistvenega pomena, še pred razmišljanjem o uvedbi subvencij za kastracijo oziroma sterilizacijo, osveščanje ljudi o primernosti kastracije in sterilizacije.

Prispevek Uprave na to temo:

Zakon o zaščiti živali v 11. členu določa, da mora skrbnik z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu. Ta zahteva sodi k odgovornemu lastništvu živali in je dolžnost vsakega lastnika živali. Prav tako je namerna zapustitev živali prepovedano ravnanje po 15. členu istega zakona.

Ob spremembah zakonodaje s področja skrbi za zapuščene živali je bilo že večkrat predlagano, da lokalne skupnosti uvedejo prispevke za vse lastnike živali, pri čemer bi se sterilizacij/kastracija živali šteli za olajšavo. Predlog je bil v zakonodajnem postopku zavrnjen.

Ob zgoraj navedenem pojasnilu želimo opozoriti na nekaj netočnosti, ki se lahko napačno razumejo v predlogu:

Živali v zavetiščih ne poginjajo zaradi neustreznih higienskih razmer. Vsaka žival v zavetišču je pod veterinarskim nadzorom in ustrezno oskrbljena. V nasprotnem gre za kršitev predpisov, ki se ustrezno sankcionira.

Živali se v zavetišču oskrbujejo na stroške lokalne skupnosti prvih 30 dni, šele po 30 dneh se zavetišče odloči o nadaljnji oskrbi zapuščene živali glede na verjetnost uspešne posvojitve in glede na zmožnost lastnega financiranja oskrbe

V RS nimamo javnih veterinarskih ambulant, ampak je organizirana mreža javne veterinarske službe, kot to določajo predpisi

Menimo, da predlog glede na trenutno veljavne predpise, dejansko stanje in trenutno finančno situacijo javnih financ ni smiseln.

Priloge:

Uradni odgovor MKGP

Subvencionirana sterilizacija psov in mačk

Odgovor

Priloge:

Komentarji