12. 7. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 112/05-UPB1, 52/10, 40/2012-ZUJF in 19/15; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sicer sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.
Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje.
Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta veljavna ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, vključno z velikonočno in binkoštno nedeljo, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.
Dejansko je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer so bile tri realizirane v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005, 2010 in 2015, nekaj pa jih Državni zbor RS ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države. V ureditev praznikov je posegel tudi ZUJF, ki je praznovanje novega leta skrajšal na en dan.
Kot že navedeno, imajo delavci pravico do odsotnosti z dela na z zakonom določen dela prost dan s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. V primeru, da mora delavec glede na planirano delovno obveznost delati tudi na praznični oziroma dela prost dan, je za ta dan upravičen do plačila za delo ter do dodatka za delo na praznik oziroma dela prost dan, katerega višina se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. V skladu s 128. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in 78/13- popr. in 47/15 - ZZSDT, v nadaljevanju ZDR-1) namreč delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ter za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na dela proste dneve po zakonu. Če delavec dela v nedeljo in je ta nedelja tudi po zakonu, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji prost dan, delavec prejme samo en dodatek, in sicer tistega, ki je višji.
Morebitna ukinitev velikonočne in binkoštne nedelje, kot z zakonom določenih dela prostih dni, bi tako pomenila tudi ukinitev posebnega dodatka za delo na z zakonom določen dela prost dan za vse delavce, ki delo opravljajo tudi ob nedeljah, pri čemer dodajamo, da sta dodatek za delo na nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu v kolektivnih pogodbah dejavnosti pogosto opredeljena v različnih višinah, in sicer je višina dodatka za delo na dela proste dneve po zakonu največkrat opredeljena v višjem znesku.
Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji ustrezna in primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.
Zakaj pa se tako radi na silo zgledujemo čisto po vsem po ostalih evropskih državah? Ali nimamo dovolj lastne legitimnosti in drznosti, da bi bili drugačni od enakih? Da bi lahko bili vzor ostalim včredenim?
Binkošti in Velika noč sta cerkvena praznika, lahko ju ukine le cerkev, ne država. Država pa lahko nek dan (iz kakršnegakoli razloga že) razglasi za dela prost. Ukinitev nedelje, katerekoli že, praznične ali ne, kot dela prostega dne, pa bi bila absurdna, mar ne?
država lahko ukine ta dva dneva kot državni praznik, dela prost dan... glede na to, da nisem cerkven, me v bistvu cerkveni državni prazniki motijo, znali pa bi biti tudi v nasprotju z ustavo r slovenije, po kateriu je cerkev (so cerkve) ločene od države... kot ateista me ne zanima, kaj vi,cerkveni, praznujete.
Bombon, poglej kakšne Velikonočne praznike imajo drugod po Evropi. Ker je v najbolj razvitih državah že Velikonočni petek dela prost in so banke zaprte, se tudi medbančni promet konča že v četrtek in spet začne v torek. In ker ima EU enotni sistem, katerega del so tudi slovenske banke, na ta dan ne moreš nakazovati denarja iz ene v drugo banko. Ker je v Sloveniji ta dan delovnik imamo same težave s plačili! Ti pa bi težave še povečal!
V več državah(A, D,H..) pa je dela prost tudi Binkoštni ponedeljek in ne samo nedelja!
To, da v manjšini evropskih držav praznujejo tudi velikonočni petek in binkoštni ponedeljek (ki ju pri nas ne), drži. In lahko bi se spremenilo dela proste dneve tudi v večjem obsegu, kot sem predlagal, a menim, da ni dobro preveč korenito posegati v eno ali drugo stran (odvzemanja in dodajanja), pač pa bi ob uvedbi kakšnega novega dela prostega dneva, bilo treba kakšnega obstoječega ukiniti? Lahko tudi sami predlagate, kako bi prerazporedili dneva proste dneve.
Nedavno (2. maj) je bil pravoslavni Velikonočni ponedeljek. V nobeni državi v EU ta dan ni dela prost, razen Slovenije! V ostali Evropi pa je bil prost samo v Srbiji, Ćrni gori in Ukrajini! Sedaj vidite kam spadamo!!!
2. maj je v Sloveniji opredeljen kot praznik dela, ne pa kot pravoslavni velikonočni ponedeljek. Sovpadanje je zgolj naključno.
Dragi bombon, zaradi takih kot ste vi, bomo katoliki vključno z vami kmalu brez svoje pravice in bomo imeli šeriat. Evropa je bila od nekdaj katoliška. Zakaj se niste obregnili ob 27.april?????? Tega pa res ne potrebujemo, glede na vse luknje in jame, kjer so v zadnjih letih našli toliko okostij slovenskih in drugih prebivalcev, je neetično, da imamo praznik OF. OF je dobila povsem napačno ime, moji stari starši so komaj preživeli tista leta. Vse kar je povezano z rdečo zvezdo je vsiljena ideologija in posledično popolnoma brez pravic o izbiri, so jo morali ljudje sprejet. Zato sem odločno proti, velikonočna nedelja mora ostati, velikonočni ponedeljek pa tudi vam ni v napoto. Binkošti se pa vas, ki ne hodite v cerkev, nič ne tiče. Pobrigajte se, da bi bilo več reda in polovili tajkune, ne pa da se spravljate na kristjane. Kaj pa šunka? Je na velikonočno nedeljo tudi na vaši mizi? Zagotovo. Veliko več je slovenskih družin, ki si jo za ta praznik težko privoščijo. Za njih vas pa ne skrbi.... Žalostno.
Draga andreja67, očitno imate težave s funkcionalno pismenostjo (poleg strahu pred drugačnim od sebe). Tako v predlogu, kot v komentarjih sem jasno napisal, da ne gre za ukinjanje verskega praznika, pač pa prekategoriziranje. Omenjena dneva bi po predlogu ostala praznika, tako da se za vas in ostale vernike ne bi spremenilo nič in še naprej bi pri meni in vas ostala šunka na mizi na velikonočno nedeljo.
Kar se pa 27. aprila tiče, pa sem pred oddajo predloga imel v mislih korenitejšo prenovo praznikov, ki bi vključevala tudi ukinitev dneva upora proti okupatorju (ki državljane razdvaja) in 2. maja, ki bi ju nadomestili z dvema drugima dela prostima dnevoma, a sem se omejil na najmanjšo spremembo, saj je tradicija jemanja krajših dopustov, ko ljudje združijo zadnji teden aprila in prvomajska praznika premočna, oz. bi bilo potem treba ponuditi enakovredno alternativo.
Lahko pa seveda podate svoj argumentiran predlog, in ga skupaj ovrednotimo, zato tudi debatiramo.
Katoliška tradicija je sežiganje čarovnic na grmadah, inkvizicija in pregon drugače mislečih in to 2000 ali vsaj 1500 let. Tako da raje pometite pred svojim pragom, potem pa govorite, da so drugi kaj vsiljevali. Toliko ljudi kot je v zgodovini pobila cerkev, jih niso Hitler, Stalin in Mao skupaj.
No, pri primerjavah med državami je treba upoštevati, da so tudi v sosednjih državah nekati prazniki na nedelje, tako da je sedanja ureditev zelo primerljiva, oziroma z vidika primerjanja s primerljivimi državami boljša od predlagane.
Predlagatelj pri tem pozablja, da nekatere panožne kolektivne pogodbe tretirajo praznike drugače kot nedelje in za praznično delo predvidevajo višje dodatke. S takšno spremembo bi dejansko delavce, ki na ta praznika delajo, prikrajšali za del plače.
Nisem šel preverjat, kaj velja za "večino evropskih držav", dejstvo pa je, da je v večini držav, s katerimi največ sodelujemo (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, del Nemčije), vsaj eden od teh dveh dnevov dela prost dan.
Binkoštno nedeljo praznuje 8 držav, velikonočno nedeljo pa 13 (od 28). Hrvaška ima dela prost dan na velikonočno nedeljo, Madžarska na oba praznika, ostale države, s katerimi najbolj sodelujemo pa na nobenega.
Binkoštna nedelja ni dela prost dan.
Če verjemete vladi, potem je:
www.vlada.si/o_sloveniji/politicni_sistem/prazniki/
V bistvu so tako sobote kot nedelje dela prosti dnevi. Vemo pa, da za precejšnje število ljudi (trgovci, gostinci, medicinsko osebje, policisti, poklicni gasilci itd.) ti dnevi niso dela prosti.
Ne strinjam se s predlogom, ker so krščanski prazniki sveti in se jih ne sme za nobeno ceno omalovaževati! S tem, kar predlagate, bi samo razvrednotili kulturni pomen praznikov in zavedanje slovenskega prebivalstva o pomembnosti krščanstva kot tradicije našega naroda. Slutim sovražni govor, zavit v celofan ...
Kot sem razložil v predlogu, ne gre za nikakršno zmanjšanje pomena krščanskega praznika, še manj pa za sovražni govor. Omenjena dneva bi še vedno ostala praznika.
Zame je svet praznik dan zmage nad okupatorjem in bi moral biti dela prost dan. Ampak ker bodo pri nas kmalu junaki tisti, ki so sodelovali z okupatorji lastnega naroda, je šel ta dan mimo, kot da ga ni, kar je skrajna odsotnost spoštovanja in kulture. Čeprav se ve, kdo je napadel in kdo je bil napaden. Kot tudi, kdo se je boril in zmagal in kdo se je boril kot sodelavec okupatorja.
Zaradi mene lahko slutite v teh besedah tudi sovražni govor, zavit v celofan.
Ne, ne slutim sovražnega govora, ampak samo človeka, ki bi moral vzeti v roke kakšno knjigo ali slišati pričevanja ljudi iz tistih časov, pa ne samo tistih, ki se srečujejo na partizanskih mitingih.