Reforma pokojninskega sistema
3262 OGLEDOV
12 KOMENTARJEV
Reforma pokojninskega je smiselna vendar povsem drugače kot si predstavlja večina akterjev. Je ozko povezana s trgom dela in spremembo dajatev domačega družbenega bruto proizvoda.
Podaljševanje delovne dobe in starosti nima nobenega pomena, se pravi, da ne prinaša nikakršne koristi k vzdržnosti javnih financ, saj v družbi kot celoti ni nikakršne potrebe do delu starejših (od npr. 60 let, izjema morda vrhunski intelektualci). Starejša generacija je praviloma manj kvalificirana, manj delovno sposobna ... Odlaganje upokojevanja nima torej v praksi skoraj nobenega efekta. Ne zgolj zavarovalno tehnične matematične tablice smrtnosti, potrebno bo več, saj imamo opravka z usodami starejših ljudi. Slednji so si pokojnino zaslužili, pričakujejo dostojno in mirno starost. Predlagam, da se "človeku dostojna pokojnina - ZPIZ" umesti v razpon od 550 € do 1.200 €. Tiste pokojnine za 40 let delovne dobe, ki ne dosegajo vsaj 550 € so namreč že z vidika človeškega dostojanstva neetične, da ostanem v terminih spoštljivega izražanja. Tiste nad 1.200 € so pa enostavno za naš prostor in razmere previsoke, si jih ne moremo privoščiti. Predstavim lahko model ene izmed zahodnih demokracij. Tkim. pokojnina za polno delovno dobo znaša 1.000 €, popolnoma za vse deležnike. Poleg tega imajo praktično vsi upokojenci tudi dodatno pokojnino iz naslova vplačil delodajalca, svojih lastnih in nagrad. Opozorim naj, da se v ta fond dodatne pokojnine vplačuje celotno delovno dobo (40 let ali več). Prav tako so evidentni donosi, ki jih pri nas skoraj praktično ni (večinoma pokrivajo zgolj administrativne/manipulativne stroške). Takšne dodatne pokojnine pa se izplačujejo v zneskih od 300 € pa vse do 3.000 €. Predlagam, da bi bilo vredno razmisliti tudi v tej smeri. Kajti začarani krog višanja upokojitvene starosti, podaljševanja delovne dobe, zmanjševanja odmernega odstotka...; ne vodi nikamor drugam, kot le v kolektivno revščino posameznika in s tem družbe kot celote.
www.delo.si/novice/slovenija/zdravstveno-stanje-je-glavni-razlog-za-upokojitev/
Zdravstveno stanje je glavni razlog za upokojitev
Delodajalci in organizatorji dela se bodo morali naučiti veščin upravljanja s starejšimi delavci.
V nadaljevanju preberite:
Takoj ko bo vlada sprejela izhodišča za reformo pokojninskega sistema, kar naj bi se po predvidevanjih zgodilo do konca tega meseca, bodo k pogajalski mizi povabljeni vsi, ki so bili na predstavitvi izhodišč za to reformo 13. julija lani, je na pomisleke sindikatov, da bo zaradi zamujanja trpel socialni dialog, tudi zaradi časovnega pritiska, odgovoril Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti.
Po načrtu za okrevanje in odpornost bi morala vlada sprejeti zakon do polovice tega leta, v parlamentu pa bi moral biti sprejet do konca leta in začeti veljati v letu 2025.
Konec lanskega leta so v ZSSS v širši javnosti izvedli spletno anketo, v kateri je sodelovalo 2160 delovno aktivnih ter 426 upokojencev. Po mnenju 74 odstotkov anketiranih bi temeljna cilja pokojninske reforme morala biti višje neto pokojnine in izboljšanje socialne varnosti upokojencev, na tretjem mestu pa je vzdržnost pokojninskega sistema, tako je menilo 43 odstotkov vprašanih.
Anketiranci so bili enotni v tem, da je 40 let pokojninske dobe edini pravični upokojitveni pogoj, stiska zaradi poslabšanega zdravja pa je ključni in temeljni razlog, da hitijo v upokojitev takoj ob izpolnitvi pogojev. S starostjo in poslabšanjem zdravja je namreč izpolnjevanje delovnih nalog vse težje, povečujejo se psihični, fizični napor in stres. Prav tako ocenjujejo, da bi starejši lažje zdržali do upokojitve, če bi imeli na voljo prilagoditve delovnega časa in delovnega mesta, kot so na primer možnost krajšega delovnega časa, zmanjšanje norme in delovnih obremenitev.
www.delo.si/magazin/generacija-plus/pri-pokojninah-je-nujna-odgovorna-solidarnost/
www.sta.si/3218955/ob-mednarodnem-dnevu-starejsih-najbolj-aktualna-tocka-pokojninska-reforma
www.delo.si/novice/slovenija/upokojitvena-starost-se-bo-zvisala-delovna-doba-pa-ne/
Kakšen pokojninski sistem nas čaka v prihodnosti? Gost: dr. Andraž Rangus
youtu.be/Vm0toTi3ffY
Celotna bela knjiga o upokojevanju se bere kot spisek navodil kako število upokojencev približati številu 0 (nič).
Danes 67 let, jutri 70 potem 72 itd. Nikjer niti ne omenjamo višjih pokojnin temveč obdobje 34 let za povprečje, ki zgolj zmanjšuje znesek odmernega odstotka v višini 57,25% medtem ko odmerni odstotek navidezno ostaja enak.
Delo po 60-tem letu je za večino poklicev nesmiselno. Potem si zamislite fizičnega ali industrijskega delavca, ki v svojem delovnem veku zamenja kar nekaj delodajalcev. Le kdo ga bo vzel po 55-tem letu itd.
Enostavno bo potrebno uvesti dodatno enotno pokojninsko zavarovanje na nivoju države, npr. prostovoljno pokojninsko kartico z nekimi zneski varčevanja (dostopnimi vsem). Nekako v smislu kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Danes imamo več kot ducat pokojninskih varčevanj in skladov, ki poslujejo z enormnimi stroški in bagatelnimi donosi.
Hkrati pa bo potrebno tudi napajanje iz državnega proračuna, mogoče celo v višini 20 % le tega. To se danes sliši absurdno!
Predlog se bere kot spisek želja, brez predloga, kako do njih priti. Strinjam se, da so pokojnine premajhne, a nagradno vprašanje je, kako iz sedanjega pokojninskega sistema, ki je že sedaj nevzdržen, priti do željenega.
Prof.dr. Ivan Ribnikar iz ekonomske fakultete v Ljubljani je v letih po osamosvojitvi imel dobro idejo. Predlagal je, da se dobršen del državnega premoženja (lahko tudi certifikatov) prenese v pokojninski fond. Iz tega fonda, prispevkov državnega proračuna in prispevkov fizičnih in pravnih oseb za invalidsko in pokojninsko zavarovanje bi se napajal pokojninski fond.
Seveda v tem primeru ne bi imeli tajkunov (vsaj v takšnem številu ne), certifikatskih baronov itd. Imeli pa bi solidno rastoče gospodarstvo in spodobne pokojnine.
Pa bodi pameten. Sicer pa zdaj ne bi o temu. Je pa res, da to že malce diši po socializmu oz. državnem kapitalizmu (kar je komur bolj všeč).
Verjetno res.
Rešitev je morda proprosto to, da bo človeštvo moralo začeti deliti to kar je ustvarilo. En narod ima zemljo, drugi vodo, tretji rudo, četrti delavno silo, peti znanje, šesti je bogat v vsem, sedmi nima skoraj ničesar itn.
Dojeti da je potrebno deliti, če hočemo vsi skupaj preživeti, saj bo dela z odpravljanjem ekoloških posledic dovolj.
Prav tako bo človek človeku moral začeti zaupati, tudi narodi in različne religije. Saj ko druge izbire ne bo imel, mu drugega ne bo preostalo, ali pa se bo med seboj iztrebil. Torej naj bi prenehali proizvajati orožje, ki letno vzame toliko denarja, da bi kamot nahranili vse ljudi, ter se več prehranjevati s hrano rastlinskega izvora, ki je okolju, posledično človeku, živalim ter rastlinam dosti manj škodljiva (iz globalnega vidika).
Predvsem pa se ukvarjati s tistim, kar potrebujemo za preživetje (zdrava hrana, voda, zrak, oskrba, zdravstven sistem ipd). Ne pa na primer najnovejši ipad št. 30786602662372xxxxxxxx.... za 2000 eur; I guess.
lp
Po podatkih statističnega pregleda ZPIZ-a več kot 200 tisoč upokojencev mesečno prejema med 100 in 500 evri pokojnine, zato je predlog utemeljen.
Ob več kot 100 tisoč brezposelnih je kakršnokoli podaljševanje delovne dobe nesmiselno. To je de facto dejstvo. Imamo kup mladih do 35-tega leta starosti brez enega samega dneva delovne dobe. Imamo kup tistih na socijalni podpori, ki zaposlitve enostavno ne dobijo. Ali je tu potrebno še kaj dodati!? Kje bomo pristali na koncu ne ve nihče. Verjetno na javnih kuhinjah, brezdomstvu... Prvo dvig upokojitvene starosti na 67 let, potem 70 in nato 72 itd. Pa še zmanjšanje odmernega procenta. Ko bo dokončno polastninjeno državno premoženje se bo začelo lastninjenje premoženja državljanov.
Seveda bo uradni odgovor in hkrati vprašanje :"Kaj pa tisti, ki delajo za zajamčeno plačo?!" In potem smo seveda spet na začetku, se pravi nikjer.
Praviloma naj bi najnižja pokojnina za polno delovno dobo za oba spola enako, znašala znesek, ki je potreben za plačilo mesečne oskrbnine v najcenejšem domu starejših občanov za pokretne oskrbovance, plus žepnino v višini 10% tega zneska in smo nekako pri skoraj pri 600 €, najvišja pokojnina (ZPIZ) pa bi znašala 2-kratnik tega zneska, se pravi 1.200 €. Takšna ureditev bi bila najbolj ekonomična in pravična.
Uvesti bi morali UTD za vse drzavljane in enake pokojnine, oziroma UTD, najemnina in poloznice bi bile placane.
Koliko let in koliko si prispeval v pokojninsko blagajno?
Ne strinjam se s tezo, da je delo starejših ljudi, blizu penzije krivo za brezposelnost mladih. To drži le v nekaterih primerih - npr. pri univerzitetnih profesorjih in podobnih delovnih mestih znotraj javnega sektorja, na splošno pa je za brezposelnost mladih krivo slabo poslovno okolje v državi, skupaj z prekomerno obdavčitvijo in togo delovno zakonodajo.
Z nižanjem upokojitvene starosti nebi dobili nikakršne rešitve za brezposelnost, pač pa le težave za pokojninsko blagajno, ki je že sedaj nevzdržna.
Rešitev za zmanjšanje brezposelnosti je treba iskati v upoštevanju vlade predlogov iz gospodarstva, ter uvajanju rešitev iz uspešnejših držav (oz. izvolitev vlade, ki bi temu sledila), ne pa le klanjanju sindikatom.
Rekel bi, da je za brezposlenost krivo tudi neprimerno izobraževanje. Dela pravzaprav niti ni malo, problem je, ker ljudje ne znajo delati tisto, za kar jih družba potrebuje; posledično se najema tudi delovno silo iz drugih držav.