Kako se izogniti "prikrojenim" javnim razpisom?

Odziv Ministrstva za javno upravo

V kolikor se vprašanje nanaša na javna naročila pojasnjujemo, da je Ministrstvo za javno upravo upoštevalo vidik potrebe po večji meri transparentnosti že pri pripravi novega Zakona o javnem naročanju ZJN3, ki ga je Državni zbor RS sprejel 18.11.2015 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/15. ZJN-3 se je začel uporabljati 1.4.2016, s čimer je tudi zagotovljena pravočasna implementacija novih direktiv v nacionalno zakonodajo. Še pred uveljavitvijo ZJN-3 pa je ministrstvo v januarju 2016 začelo izvajati brezplačne predstavitve zakona po več lokacijah v Sloveniji z namenom usposobitve čim večjega kroga javnih uslužbencev, ki delajo na področju javnih naročil. Novi zakon o javnem naročanju pa ureja tudi novo obveznost za evidenčna naročila, kjer bo potrebno enkrat letno objaviti ne zgolj statistične podatke, temveč za vse pogodbe nad 10.000 EUR tudi komu so bile oddane, kaj je predmet in za kakšen denar. Prav tako se bodo po novem na portalu objavljale tudi vse odločitve o oddaji naročila in obvestila o spremembah pogodb po njeni sklenitvi. Z namenom zmanjšanja tveganj za nastanek korupcijskega tveganja pa ZJN-3 tudi strožje ureja institut preprečevanja nasprotja interesov, v okviru katerega mora oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije ali njenih delov ali na kateri koli stopnji odločale v postopku, pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se naročilo oddaja in kadar je ta oseba neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora takoj pisno obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko. V ta namen je določeno, da se šteje, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom, če je zgoraj omenjena oseba v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom. Delež 5 odstotkov je bil v predhodni zakonodaji določen na 25 odstotkov. Poleg navedenega pa ZJN-3 določa tudi, da lahko naročnik izključi ponudnika, ki bi v postopku javnega naročila poskušal neupravičeno vplivati na odločitev naročnika. Ministrstvo pa je pripravilo tudi pomemben projekt za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja. Gre za informacijsko rešitev STATIST, ki je od konca meseca januarja 2016 na voljo najširši javnosti in tako prvič zagotavlja celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. V STATIST-u so na enem mestu zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. 1. 2013 naprej, ki jih vsak uporabnik lahko pregleduje po različnih parametrih. Za izbrano časovno obdobje se glede na vrednost oddanih naročil prikazujejo podatki o naročilih desetih največjih naročnikov in desetih največjih ponudnikov, najbolj pogosto oddanih naročilih glede na predmet in zakonsko podlago. Omogočen je izvoz podatkov za v datoteko v .csv formatu, kar omogoča večkratno uporabo podatkov. Vse podatke, ki so prikazani na ekranu, lahko uporabnik shrani tudi v .pdf formatu.