Predlog z odzivom pristojne institucije

Dedovanje otrok

4208 OGLEDOV 22 KOMENTARJEV

Spremeniti bi se moral Zakon od dedovanju v primeru otrok, saj vse prevečkrat prihaja do tega, da se mora prodati bodisi obrtno delavnico ali pa gospodarsko poslopje nekoga, ki je sposoben in nadaljuje družinsko ali podjetniško tradicjo in to samo zaradi nujnega deleža, ki pripada ostalim otrokom, ki niso vredni ali pa sposobni, da bi zadevo peljali naprej.

In to pomeni, če gre za veliko delavnico z drago opremo ali gospodarsko poslopje bo tudi nujni delež večji in to pomeni avtomatsko propad tudi tistega uspešnega dediča, ki bi nadaljeval to tradicijo, saj ne more izplačati svojega brata ali sestro oz. če je teh še več.

Moralo bi obstajati neko varovalo, da se v to ne posega, če gre za zdravo podjetniško okolje, ki dela resno in če se tega ne more razdeliti oz. se drugemu dediču da npr. vrednost 1 garsonjere, ne glede na vrednost celotne dediščine in da tisti, ki bo nadaljeval s s.p.jem ali podjetjem, da tega ne sme potem odtujiti in prodati npr. 10 let, sicer pripada drugim zakoniti nujni delež pri dedovanju.

Vabljeni vsi s konstruktivnimi predlogi.

13 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P predlagamvladiro 5 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 22. 2. 2016
KONEC OBRAVNAVE 22. 3. 2016
ODGOVOR 13. 9. 2016

Odgovor

13. 9. 2016

Odziv Ministrstva za pravosodje

Splošna pravila dedovanja določa Zakon o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: ZD; Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ in 31/13 – odl. US.), ki ureja tudi, kdo so nujni dediči in kakšen je njihov dedni delež.

ZD nima posebnih določb o dedovanju premoženja, s katerim je umrli samostojni podjetnik posameznik opravljal pridobitno dejavnost. Zakon namreč izhaja iz časa, v katerem je imela družbena lastnina pomembnejšo vlogo kot zasebna lastnina. Določbe ZD torej ne onemogočajo drobitve dediščine, četudi jo predstavlja podjetje ali ki vsebuje tudi podjetje, kar lahko ogrozi njegov obstoj. Ta nevarnost obstaja tudi tedaj, kadar je zapustnik določil dediča – prevzemnika podjetja, vendar upravičeni sodediči zahtevajo nujni delež.

Nujni delež je tisti del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Institut nujnega deleža omejujejo svobodo oporočnega razpolaganja, saj lahko zapustnik z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, zlasti lahko tudi onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko po njem dedovale. Vendar pa do popolnega neupoštevanja zakonitega dednega reda ne more priti, ker gre po zakonu določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev del zapuščine. Oporočitelj lahko določi, da nujni dedič svoj delež dobi v določenih stvareh, pravicah ali denarju. Z večjim številom bratov in sester se celoten nujni delež ne poveča, ampak se razdeli med njih in je zato posledično nujni delež vsakega izmed njih sorazmerno manjši.

Predlog za spremembo ureditve dedovanja premoženja samostojnega podjetnika je povezan s širšim vprašanjem ureditve nujnega dedovanja v ZD, glede katere Ministrstvo za pravosodje meni, da je, predvsem glede ureditve kroga nujnih dedičev in višine nujnih deležev, potrebna premisleka in širše strokovne razprave. Zato bomo predlog preučili in obravnavali v okviru morebitne priprave sprememb in dopolnitev veljavne ureditve dedovanja, oziroma novega zakona, ki bo namesto veljavnega ZD urejal dedovanje.

Priloge:

Uradni odgovor Ministrstva za pravosodje

Dedovanje otrok

Odgovor

Priloge:

Komentarji