Dedovanje otrok
Spremeniti bi se moral Zakon od dedovanju v primeru otrok, saj vse prevečkrat prihaja do tega, da se mora prodati bodisi obrtno delavnico ali pa gospodarsko poslopje nekoga, ki je sposoben in nadaljuje družinsko ali podjetniško tradicjo in to samo zaradi nujnega deleža, ki pripada ostalim otrokom, ki niso vredni ali pa sposobni, da bi zadevo peljali naprej.
In to pomeni, če gre za veliko delavnico z drago opremo ali gospodarsko poslopje bo tudi nujni delež večji in to pomeni avtomatsko propad tudi tistega uspešnega dediča, ki bi nadaljeval to tradicijo, saj ne more izplačati svojega brata ali sestro oz. če je teh še več.
Moralo bi obstajati neko varovalo, da se v to ne posega, če gre za zdravo podjetniško okolje, ki dela resno in če se tega ne more razdeliti oz. se drugemu dediču da npr. vrednost 1 garsonjere, ne glede na vrednost celotne dediščine in da tisti, ki bo nadaljeval s s.p.jem ali podjetjem, da tega ne sme potem odtujiti in prodati npr. 10 let, sicer pripada drugim zakoniti nujni delež pri dedovanju.
Vabljeni vsi s konstruktivnimi predlogi.
Škoda, videti je, da ne bo dobil predlog dovolj podpore. Prepričana sem, da bi morali spremeniti zakon tako, da lahko vsak prosto razpolaga s svojim premoženjem. Pri dedovanju pa bi morali zavarovati le mladoletne otroke. Žalostno je, da se po smrti nabere cel kup nekih dedičev, ki niso pri ustvarjanju ali pomoči pokojnemu nič prispevali.
DavidS, kako se to reši za podjetje kot pišete, da je enostavno? Hvala za odgovor.
Podjetje (d.o.o.) se lahko v celoti ali delno proda komur koli (torej tudi potomcem) in je s tem problem dedovanja rešen.
Ravno dobila v roke darilno pogodbo svoje odvetnice, saj nameravam z darilno pogodbo podariti svojo polovico stanovanja že zdaj sinu, druga polovica je njegova last. Napisala odvetnici, da vključi v pogodbo tudi to, da sin nima pravice zahtevati nič več po meni niti od mojega podjetja po moji smrti, čeprav vem, da bi bil lahko njegov nujni delež že zdaj večji, če bi šli računati, ona pa rekla, da to ne more iti notri. Ali res ne? Torej, četudi jaz nekomu drugemu podarim vse ostalo, se bo po moji smrti javil moj sin in zahteval od te osebe razliko do nujnega deleža, kajne? In to je to, zakaj sem dala ta predlog.
Prav tako sem zapisala, da v primeru, da moja starša, njegova stara starša, podarita njemu vikend, ki naj bi ga jaz dobila, da se vrednost vikenda upošteva pri tej moji podarjeni polovici stanovanja in da jaz dobim ta vikend ali pa nazaj stanovanje z doplačilom, saj je vikend manj vreden kot moja polovica stanovanja, pa tudi to ne sme v pogodbo, pravi odvetnica. No, zdaj pa res ne vem ali sploh podpisati to darilno pogodbo, sin bo pa potem zahteval, da se stanovanje proda in da vsak dobi svoj delež, jaz pa bi kljub temu s tem, da mu dam svojo polovico, rada pomagala sinu, da ima že zdaj spodobno stanovanje, saj bi si s svojo polovico stanovanja lahko kupil kvečjemu garsonjero, hkrati pa zadržala zase vse preostalo, kar sem prigarala in to samo zase. Pa smo spet pri mojem predlogu vladi.
DavidS, a ste mogoče odvetnik za te zadeve, saj vidim iz komentarjev, da poznate stvari. Bi potrebovala odvetnika za dedovanje in civilno pravo oz. upravni postopek glede državne ceste.
Žal, nisem....imel pa je en prijatelj pravo sodno bitko zaradi dedovanja in zadevo nekoliko poznam.
Sem vesela vseh komentarjev, saj sem jaz napisala predlog. Sem se osredotočila bolj na dedovanje podjetja, vesela pa sem, da gredo komentarji tudi v to smer, kar sem pozabila izpostaviti, da se moj predlog nanaša na dedovanje nasploh in se pridružujem komentarjem, ki zagovarjate, da zapustnik razpolaga svobodno s svojim premoženjem, komu bo kaj dal.
Nekdo je napisal, da se naredi darilna pogodba še za časa bivanja in da vse prepišeš npr. ženi. Mislim, da to na sodišču ne vzrži, ker mora ta oseba, ki je vse dobila z darilno pogodbo, spet zagotoviti drugi osebi nujni delež, ki mu pripada po zakonu, kdelež se določi od vsega, kar je drugi dobil. Nujnemu deležu se po našem zakonu nikakor ne moreš izogniti, tako vsaj prebrala.
V moji družini imam brata, starega 45 let, ki nič ne dela, vzdržujeta ga starša, sama sem starejša od njega in podjetnica, starša govorita kaj naj bi vsak od naju dobil po njuni smrti, pripravljena bi bila prepisati kaj tudi že zdaj in bi jaz lahko bolje oz. drugače gospodarila s tem, kar bi dobila, pa samo zaradi mojega brata vse stoji na mrtvi točki, lahko pa se zgodi, da bosta celo vse prepisala na vnuka in vnukinjo in to zato, da ne bi mojemu bratu vsega vzeli, saj se starši zavedajo, da nima prihodkov, saj ga je tudi partnerica z otrokom zapustila. In tako sem "žrtva" svojega brata tudi jaz. Se pa strinjam s komentarjem, da bi bilo manj problemov, če bi starši te stvari uredili še za časa svojega življenja ampak v mojem primeru vidim, da se potem postavijo v "bran slabotnemu", ki noče delati, za njih pa je ubogi sin, ki ne dobi službe. Adijo pamet. LP
Rešitev je, da vam starši svoje imetje prodajo. Tega se potem ne da izpodbijati in ne zapade v dedovanje.
Če gre za d.o.o. je zadeva sila preprosta.....pri s.p. nekoliko manj, a se vseeno da urediti.
Moje mnenje je, da je sam nujni delež grobo poseganje v svobodno voljo posameznika glede razpolaganja z lastnim premoženjem (pa čeprav je to po smrti). Edini nujni delež, ki je smiseln, je tisti od zakonca ali izvenzakonskega partnerja. Vse ostalo (otroci, starši, bratje, sestre) bi bilo potrebno ukiniti.
S tem se globoko strinjam. Uzakonjen nujni delež je poseg v sbobodo pri odločanju, komu se zapušča, kar se pač zapušča. Nesprejemmljivo je, da se na zapustnikovo premoženje lahko vsede nekdo, ki ga je zakon določil kot upravičenca, zanj pa ni mignil s prstom.
Se strinjam, lastnik premoženja, torej zapustnik, bi moral imeti odločilno vlogo pri dedovanju svojega premoženja. Tako pa prihaja do absurdnih situacij, ko lastnik nečesa v Sloveniji postane nekdo, ki je že tretja generacija izseljencev, nikoli ni živel v Sloveniji in nikoli ne bo, pa je postal lastnik 1/3752 dela njive, velike 200 kvadratnih metrov.
Z izjemo situacije, ko gre za mladoletne otroke, se tudi strinjam. Vsak starš je po zakonu dolžan skrbeti za otroka do 18. leta - če se šola ali če se dela, da se šola, pa do 26. Da pa človek ne more razpolagati s tem, kar mu ostane, ko je že izpolnil svojo dolžnost do otroka, je zelo grobo poseganje v nekatere osnovne pravice.
Glede nujnega deleža partnerja pa nisem prepričana - a mu po zakonu sploh pripada? Mislim, da lahko dokazuje, da je bilo pokojnikovo premoženje v resnici skupno.
Popolnoma se strinjam. Nujni delež je krivičen in sme res vključevati samo zakonca. In nobenega "izvenzakonskega" zakonca, lepo prosim.
Zdravko, s tem se tudi strinjam. Mogoče je smiselno, da izvenzakonsko in zakonsko skupnost obravnavamo enako, ko gre za pravice otrok, rojenih iz te zveze. Pri dedovanju in denarju nasploh pa to nima nobenega smisla. Vsak se ima možnost poročiti in če mu ni do tega, ima za to svoje razloge.
Veliko manj problemov bi bilo, če bi starši te stvari uredili še za časa svojega življenja in pri zdravi pameti.
Se ne da. Ne moreš vse zapustiti zakoncu, da bi otrok ne bil upravičen do nujnega deleža, čeprav si ga ni z ničemer zaslužil.
Nikakor se ne strinjam z zadnjima stavkoma komentatorja Andrejčka. Velikokrat se nujni dediči pojavijo ko je treba kaj deliti, če pa je treba pomagati jih pa ni blizu. To je zelo nepravično. Poznam primer ko sta imela oče in mati dva otroka, eden je skrbel zanju, jima pomagal, ko sta zbolela ju je vzel k sebi, postala sta nepokretna, eden je umrl in takrat se je pojavil drugi otrok in zahteval dediščino. Žal mu je po našem zakonu pripadala in jo je dobil ter veseljačil, popival naprej in vsem razlagam kako bo lepo ko bo dobil dediščino še po preostalem staršu. Glede na to, da je bilo z nepokretnim staršem veliko stroškov, ki jih je pokrival s svojo pokojnino in prihranki, je ob njegovi smrti ostalo zgolj nekaj tisoč evrov. Ja, in še to je dobil polovico leni, brezdelni in brezdušni nujni dedič.
V takšnih primerih pride v poštev institut dosmrtnega preživljanja, ko s pogodbo o dosmrtnem preživljanju po smrti vse dobi tisti, ki je skrbel, drugi pa ni dobil nič. Ampak zato je potrebna pogodba, overjena pri notarju... To ni del predloga, ki ga je podal predlagatelj.
Nujni delež se ugotavlja takrat, ko je napisana oporoka in pokojni zapusti oporoko v kateri da vse eni osebi. Dediči po zakonu imajo pravico do nujnega deleža. Seveda jih po navadi glavni dedič izplača, ali se dedičem določi prostore, katerih lastnik postane, drugače sodišče zadevo proda in so potem izplačani vsi... Jaz ne vidim razloga za spremembo pravil dedovanja, če govorimo o pravičnosti. Vse ostalo so vse ozki osebni interesi.
Jaz. npr. želim vse zapustiti ženi, otrokom pa nič. Zakaj ne morem prosto razpolagati s svojim premoženjem, ampak si je država vzela pravico, da ga bo po moji smrti delia drugim proti moji - celo proti moji poslednji - volji?
@heizenberg: naredi darilno pogodbo in ji takoj, za čas življenja vse prepiši na njeno ime. Ker ne boš imel premoženja, tudi otroci ne bodo dedovali nič po tebi. (nujni delež od 0 je 0).
Darila lahko dediči izpodbijajo in zahtevajo, da se uvrstijo v pokojnikovo premoženje.