3. 5. 2016
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Pobudnik akcije Očistimo Slovenijo v letu 2012 je bilo društvo Ekologi brez meja. Podprlo jo je tudi takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Akcije je bila uspešna, udeležilo se jo je 250.000 prostovoljcev, zbralo se je 10.000 ton odpadkov. Obstaja pa utemeljen dvom, da bi se s ponavljajočimi akcijami pojavljalo več nezakonitih odlagališč odpadkov, ker bi kršiteljem, ki odstranjujejo odpadke na nezakonit način lahko bila še večja spodbuda za odmetavanje odpadkov v okolje.
Ministrstvo za okolje in prostor ima v predpisih s področja ravnanja z odpadki več zakonodajnih zahtev, ki prepovedujejo nezakonito ravnanje z odpadki in tudi dokaj visoke predpisane kazni. V kolikor se tekom inšpekcijskega nadzora ne ugotovi povzročitelja nezakonitega odmetavanja odpadkov v okolje, je za njihovo odstranitev odgovoren lastnik zemljišča.
Kljub zakonodajnim zahtevam, ki določajo ozaveščanje prebivalcev s strani lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, družb za ravnanje z odpadno embalažo, skupnih shem za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih baterij in akumulatorjev, odpadnih zdravil,.. se ministrstvo aktivno vključuje v akcije ozaveščanja proti nezakonitemu ravnanju z odpadki. Tako v prihodnosti načrtujemo več takšnih aktivnosti.
Glede drugega dela vprašanja pa odgovarjamo, da Zakon o varstvu okolja določa, da Vlada določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava (razširjena odgovornost proizvajalca). Na podlagi tega je sprejetih kar nekaj predpisov o odpadkih, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadka, med drugim tudi z odpadno embalažo. V ceni izdelkov, iz katerih po končani uporabi nastane odpadna embalaža, je vračunan tudi strošek ravnanja z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov.
Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo je v Sloveniji torej urejeno na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da so proizvajalci embalaže oz. embaliranega blaga, sem sodijo tudi uvozniki in pridobitelji iz držav članic EU, odgovorni za vzpostavitev, izvajanje in financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane zaradi uporabe embalaže ali embaliranega izdelka.
Proizvajalci svoje obveznosti glede zagotavljanja in financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo izpolnjujejo v okviru ene izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju: DROE). Proizvajalci v ta namen plačajo DROE t.i. embalažnino, ki je odvisna od količine embalaže, ki jo dajo letno v promet v Sloveniji in od vrste embalažnega materiala. DROE določi višino embalažnine, ki mora zadoščati za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri ravnanju z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalne odpadne embalaže.
Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se v RS za sistem kavcij, kot ga poznajo v Republiki Hrvaški, nismo odločili in zaenkrat o uvedbi takšnega sistema ne razmišljamo. Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu tega izdelka. Zaradi tega so izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se v ta sistem prinaša tudi odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje (kot je primer na Hrvaškem; v njihov sistem se vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah). Ker vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, dobi povrnjeno kavcijo (ne glede na to, kje je kupil izdelek), so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. Le-ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaže prihaja v sistem.
Po podatkih, dostopnih iz medijev, na Hrvaškem načrtujejo spremembe sistema kavcij, ki naj bi jih postopno opustili za vso embalažo pijač za enkratno uporabo. To pomeni, da bodo sedanji sistem kavcij odpravili in uvedli podoben sistem, kot ga poznamo v Sloveniji.
Pločevinke za pijačo niso povratna embalaža, ampak nepovratna – namenjene so za enkratno uporabo. V Sloveniji pa veljajo kavcije le za določene vrste povratne embalaže, ki se večkrat uporabi za isti namen, določene pa so na podlagi Uzanc pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, ki so jih na prostovoljni osnovi sprejeli Združenje za trgovino, Združenje za turizem in gostinstvo ter Združenje za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nobene ovire ni, da proizvajalci ne bi sklenili uzanc tudi za drugo embalažo. Nasprotno, proizvajalcem je v zakonodaji dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet.
Na podlagi zapisanega ocenjujemo, da predloga ni mogoče upoštevati.
Vsaka prva pomladna sobota bi bila primerna, da očistimo Slovenijo. Vsak trgovski center bi sprejemal plastenke in pločevinke proti plačilu. Posledica - čista Slovenija.
Vsi obiskovalci Slovenije bi lahko videli kako čisto državo imamo, sploh pa migranti.
Vsaka prva pomladna sobota bi bila primerna, da očistimo Slovenijo. Vsak trgovski center bi sprejemal plastenke in pločevinke proti plačilu. Posledica - čista Slovenija.
Sem proti, ker s tem samo podpiramo nemarneže in povzdigujemo vodje akcij pobiranja smeti. Marsikje se bi dalo na kupih smeti najti podatke o lastniku (odvrženi dokumenti). Pred leti je bil v Ljubljani vsako leto 2x organiziran odvoz kosovnega materiala. Tega sedaj ni, lahko pa ga naročiš. Pripraviti pa moraš seznam kaj boš oddal, brezplačno je 0,5 kubika. In ko narediš spisek in kramo postaviš pred vrata pridejo ljudje in pripeljejo še svojo kramo.Seveda moraš tudi počakati ko ga pridejo iskat. Prej se je na takih kupih znašlo kar nekaj uporabnih reči. Niso vsi ljudje bogati in so marsikaj uporabnega tam našli. Mislim, da bi bilo pametneje organizirati ponovno akcije oddaje nekje blizu hiše in to tudi gradbenega materiala. Verjetno bi ljudje raje prinesli smeti na kraj, ki bi jim bil bližje doma kot ga vozili daleč stran.
Kar se pa tiče kaznovanja bi bilo morda poučno, če bi zasačeni moral odstraniti smeti, plačati kazen in pobirati smeti dokler ne bi naslednjega zasačil. Verjetno bi bilo to učinkovito. Podobno nemarnost vidimo pri uničevanju zelenic, ko nekateri parkirajo kar na njih in jih uničujejo. Tudi takim bi morali naložiti vzpostavite zelenice v prejšnje stanje, posaditev grmovnic, cvetja. Morda bi s tem dosegli več, a kaj ko mestni redarji lovijo samo prehitre voznike in še to na določenih krajih.
PROTI iz enakega razloga, kot ga ti omenjas, da ne bo kdo mislil da sem brezcuten, itd...To je dolznost drzave in ne prostovoljcev, da skribijo za cisto okolje, za reveze in brezdomce, itd...Toda sramota, kaksne kandidate za predsednike in kaksnega imamo. To kar so glasovali, sedaj moramo imeti. Jaz nisem volil nobenega kandidata, ker so bili neprimerni,saj edini resni kandidati so bodisi umrli ali niso morali kandidirati, spomnimo se brezdomke FANI, ki bi lahko bila prva predsednica drzave RS, tako pa imamo Borata
Načeloma sem proti, razlogi kot ste jih omenili zgornji komentatorji. Vendar... požrem slino.
Predvsem je bistvena sprememba miselnosti, odnosa do okolja... Ignoranca tega je vsak dan večja. Žal. Zavedanje, da imamo samo en dom, to je Mati Zemlja. Zavedanje, kaj je prav in kaj ni prav!
Mikro Kozmos to je posameznik, vpliva na Makro Kozmos, na vseh nivojih. Tega se ljudje ne zavedajo. Miselni nivo, daje rezultat vidnega, to je "onesnaževanje".
Miselnost je onesnažena. Ne pomagajo ločitev odpadkov, ne denarna kazen, ne sramota, kot je omenjeno zgoraj.
Nevednost ne opravičuje dejanj, nagrada ali kazen pride v vsakem primeru, (zakon karme).
Namen je sicer dober, vendar imajo vsi komentatorji prav. Dodajam samo, da bi se moralo spremeniti zakonodajo, ki preprečuje videonadzor na lokacijah divjih odlagališč - to je preprečil Urad informacijskega pooblaščenca. Problem ne bi bil rešen v celoti, a bi se marsikje odkrilo onesnaževalca, ki bi moral kriti stroške čiščenja. S tem bi se rešil še problem, da inšpekcija nima dovolj sredstev za čiščenje divjih odlagališč. Napačna logika - zakaj bi morala stroške kriti država, oziroma mi vsi, če onesnažuje nekdo drug? Naj tisti krije stroške. Odlagališče bi morala biti tudi dostopnejša. V LJ na primer imajo premično zbiralnico nevarnih odpadkov, v MS za kaj takega še slišali niso, nevarni odpadki se zbirajo le dvakrat letno, 4 ure, če takrat zamudiš, si sam kriv, če prineseš odpadke izven tega časa, ti razgradnjo zaračunajo... Potem je pač bolj udobno iti v gozd, razmišlja marsikdo. Strožji nadzor, stroške naj krije onesnaževalec, ter pritisk na komunalna podjetja, naj bodo bolj dostopna.
S predlogom se nikakor ne morem strinjati. Zakaj? Ker na ta način spodbujamo tiste, ki okolje onesnažujejo, na očiščevalne akcije pa definitivno ne hodilo.
In sporočilnost? Vi kar svinjajte, saj bomo mipočistili za vami. Zato je po vsaki taki akciji praviloma več divjih odlagališč, kot pred tem. Sankcije so predpisane, tako v republiških kot v lokalnih predpisih. Se pa strinjam, da je nadzor na tem področju povsem odpovedal.
Ogromno bi lahko naredili že lokalni inšpektorji, če bi, na primer, investitorje gradbenih del samo povprašali, kam bodo odpeljali nastale odpadke. Pa policija, ki bi lahko preverila ali ima prevoznik odpadkov s strani investitorja odrejeno, kam naj prelje odpadke in, ali jih sploh sme prevažati.
Saj predpisi so že zdaj čisto OK, samo izvajajo se ne in nadzora nad izvajanjem, žal, ni.
Se mi pa zdi predlog kaznovanja, ki ga je podal g. Ivan Peter Benko, izjemno vzgojen. Žal pa tega v nobenem od predpisov nisem zasledila. Se mi pa zdi, da bi taka kazen zelo, zelo zalegla. Sploh, če bi kaznovani moral nositi tudi obvestilo, da je kaznovan, ker je (bil) packon. Se pa bojim, da bi se hitro našel kdo (npr. Ustavno sodišče), ki bi ugotovil, da so mu na tak način kršene človekove pravice (saj veste: javna sramota itd)...
Akcija pobiranja smeri je že precej starejša se spomnim da so imeli to včasih lovci na organizaciji ko je potem cela šola pobirala smeti. Pa še dobro so poznali točno kje so smetišča ker vse prehodijo. Od takrat sem bil tudi na večini teh akcij. Meni so všeč gre bolj za družaben dogodek na katerem narediš še nekaj dobrega, še toliko bolje pa je če je lepo vreme. Lahko bi se to letno organiziralo npr 2. sobota v maju. V naših krajih se je ogromno očistilo ker je bilo res veliko ljudi vsakič prisotno. Na srečo je večino tega tudi čistega ostalo kar pa ne morem trditi za druge kraje kjer je že kak teden po čiščenju spet vse polno smeti. Odmetavanje smeti bi moralo biti precej bolj sankcionirano predvsem denarno ker nič drugega ne zaleže.
Strožji nadzor nad onesnaževalci in jih kaznovati z z enodnevnim pobiranjem cigaretnih ogorkov in drugih odvrženih odpadkov. Ulica ni jedilnica, da bi ljudje morali jesti na ulici, kajenje pa itak ni sprejemljivo. Samo določen dan v letu za pobiranje smeti pomeni, da bi smeti leto dni kvarile okolje.
Točno, pa tudi druge kazni bi lahko kaznjenci odslužili na tak način, namesto da se sončijo po počitniško-kazenskih ustanovah.