Recitacija Zdravljice na državnih proslavah

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uporabo grba in zastave Republike Slovenije primarno ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju skrajšano: ZGZH), ki v 2. členu določa, da se grb, zastava in himna Republike Slovenije smejo uporabljati le z vsebino, ki je določena s 6. členom Ustave Republike Slovenije in tem zakonom, ter na način, ki je določen s tem zakonom (ZGZH).

Uvodoma pojasnjujemo, da je himna Republike Slovenije (v nadaljevanju: himna) poleg grba in zastave državni simbol, določen v Ustavi Republike Slovenije. Zdravljica je kot himna določena že z ustavo, zakon pa ureja njeno uporabo. V tretjem odstavku 6. člena ustave je namreč zapisano: »Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.«. Himno in ostale državne simbole tako ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list, št. 67/94 in 14/94 – odločba US, v nadaljevanju: zakon).

Himna označuje pripadnost Republiki Sloveniji in se sme uporabljati le v obliki in z vsebino, ki sta določeni v ustavi in v zakonu ter na način, ki je določen z zakonom. Zakon ne omogoča različnih variant izvajanja himne, saj so, kot ste že sami na podlagi preverjanja pravnih predpisov ugotovili, besedilo in notni zapis melodije himne sestavni del zakona (4. člen). Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna »Zdravljica«, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (5. člen). Himna se izvaja v skladu z zakonom, svečano in usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno. Himne ni dovoljeno izvajati z namenom tržnega oglaševanja oziroma zaznamovanja storitev. Himna se izvaja z glasbili, s petjem, ali z glasbili in s petjem (20. člen). Za slovensko himno torej velja, da jo lahko izvajamo v instrumentalni, vokalni in vokalno-instrumentalni obliki. Navedena zakonska ureditev himne je po našem mnenju ustrezna, saj dovolj podrobno ureja izvajanje himne in sledi poglavitnemu namenu izvajanja himne, ki je krepitev vrednote domoljubja.

Upoštevaje navedeno drugačne oziroma različne variante izvajanja himne niso možne, zato izvajanje himne na način, ki je drugačno od zakonsko določene ureditve, ni skladno z zakonom.

Glede na zgoraj navedeno ugotavljamo, da naša zakonodaja jasno določa, da se himna izvaja v slovenskem jeziku in sicer z glasbili, s petjem, ali z glasbili in petjem, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.

Posebne določbe, s katerimi bi dodatno zapisali, da se »himna sme na državnih proslavah in prireditvah recitirati zgolj v slovenščini« tako ne podpiramo.

Hkrati zavzemamo stališče, da je treba dopustiti umetniško svobodo ustvarjanja in sicer tudi v primeru recitiranja Prešernove Zdravljice (vključno s sedmo kitico). Poudarimo, da v primeru, ko se zgolj recitira sedma kitica Zdravljice v tujih jezikih, skladno z ZGZH ne gre za izvajanje slovenske himne.