Zakonodaja o imigrantih

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Tako prosilci kot osebe s priznano mednarodno zaščito morajo med bivanjem na področju Republike Slovenije spoštovati ustavno ureditev, zakone, predpise in druge splošne akte Republike Slovenije ter ukrepe državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Osebe z mednarodno zaščito imajo prva tri leta po pridobitvi statusa pravico do pomoči pri vključevanju v okolje. Pomoč pri vključevanju v okolje temelji na osebnem integracijskem načrtu, ki se pripravi in izvaja na podlagi posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti ter vključuje načrt aktivnosti, namenjenih lažjemu vključevanju v okolje. V času izvajanja osebnega integracijskega načrta so osebe z mednarodno zaščito upravičene do tečajev slovenskega jezika v obsegu največ 300 ur, lahko pa zaprosijo še za dodatnih 100 ur. Po končanem tečaju opravljajo izpit na osnovni ravni. Poleg tečaja slovenskega jezika so osebe z mednarodno zaščito upravičene tudi do tečaja spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve. Omenjena vsebina je del enotnega programa "Začetne integracije priseljencev", v okviru katerega udeleženci spoznavajo slovensko družbo skozi učenje slovenskega jezika.

Stroške bivanja prosilcev v Azilnem domu krije Ministrstvo za notranje zadeve, razen v primeru, ko imajo prosilci lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače. V tem primeru morajo sami kriti stroške ali sorazmeren delež stroškov osnovne oskrbe. Prav tako tisti prosilci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje, niso upravičeni do mesečne žepnine, ki znaša 18 EUR.

Organiziran je tudi projekt celostne pomoči pri vključevanju, v okviru katerega se osebam z mednarodno zaščito nudi pomoč pri urejanju življenjskih situacij (iskanje ustrezne nastanitve, prvo spremstvo k institucijam in organizacijam, pomoč pri urejanju dokumentov, pomoč pri iskanju osebnega zdravnika, reševanje izjemnih situacij in drugo), učno pomoč ter izvajajo druge integracijske dejavnosti (npr. pomoč pri utrjevanju pridobljenega znanja jezika s posebnim poudarkom na vsebinah, poveznih s trgom dela).

V skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo imajo prosilci za mednarodno zaščito pravico do prostega dostopa na trg dela, če je njihova istovetnost nesporno ugotovljena in sicer po devetih mesecih od vložitve prošnje. Prav tako ima prost dostop na trg dela oseba s priznano mednarodno zaščito in njegovi družinski člani. Prosilci za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v azilnem domu, lahko pomagajo v azilnem domu pri delih povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo ter pri vsakodnevnem sporazumevanju uradnih oseb z drugimi prosilci.

Osebe z mednarodno zaščito lahko združujejo družino pod pogoji, ki jih določa Zakon o tujcih. Določbe o združevanju družine natančno določajo pogoje združitve in so usklajene z evropskimi standardi na tem področju. Prosilci za mednarodno zaščito, družine ne morejo združevati.

Ministrstvo za notranje zadeve skladno z nacionalno in evropsko zakonodajo o vsaki prejeti prošnji za mednarodno zaščito odloča individualno. Pri tem upošteva predvsem informacije, pridobljene v osebnem razgovoru, dokaze in dokumentacijo, ki jo predloži prosilec, uradne podatke in dokaze, ki jih pridobi pristojni organ, in splošne in specifične informacije o izvorni državi.

V primerih, ko tujec po nedovoljenem prestopu državne meje v Republiki Sloveniji ne zaprosi za mednarodno zaščito, se ga obravnava po rednih postopkih kot ilegalnega migranta. Takega tujca se obravnava za storjen prekršek nedovoljenega vstopa, prav tako pa se ga v kolikor so izpolnjeni pogoji, v skladu z bilateralnimi sporazumi vrača v državo, iz katere je vstopil v Republiko Slovenijo. V kolikor ni pogojev za vračanje po sporazumu, se tujca vrača v državo izvora oziroma v drugo tretjo državo, ki je tujca pripravljena sprejeti.

Menimo, da pobuda ni primerna za nadaljnjo oziroma dodatno obravnavo.