Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvesti cenejšo dnevno vinjeto ali plačilo po prevoženih km

3400 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Za nekoga, ki uporablja avto manj pogosto, je uporaba avtocest zdaj praktično nemogoča. To ljudi na splošno odvrača od potovanj in izletov. Nihče namreč ne bo plačal tedenske vinjete, da se bo peljal en dan po avtocesti, ampak bo raje ostal doma. Sedanji sistem ni pravičen, ampak je izrazito v korist vsakodnevnih migrantov po avtocestah. Tisti, ki se z avtomobilom vozijo redko in bi se po avtocestah vozili še toliko redkeje, se zdaj po avtocestah sploh ne morejo voziti, ne da bi vsako vožnjo šestkrat preplačali.

Vožnja po razpadajočih regionalnih cestah, polnih lukenj, hitrostnih omejitev in radarjev, nikakor ni alternativa, kar dobro vedo tudi tisti, ki zagovarjajo poceni letni pavšal za vinjete. Prav gotovo se ob tem, da so avtoceste že zgrajene, ne bi bili pripravljeni več kot dvakrat v življenju voziti v istem dnevu po regionalni cesti od Kopra do Ljubljane in nazaj ali od Ljubljane do Ptuja in nazaj. Vsakomur je jasno, da je to popolna izguba časa in živcev in da takšni argumenti niso resni. Le kdo se želi voziti dve uri in pol v vsako smer?

Takšno nepravično stanje traja zdaj že 7 let in pol.

Glede na to, da se je vlada zarotila proti obračunavanju kilometrine na avtocestah, kar bi bila po mojem mnenju pravičnejša rešitev, predlagam drugo rešitev, ki prav tako odpravlja sedanji nepravičen sistem, ki prebivalce večjih mest odvrača od uporabe avtocest in avtomobila nasploh. Predlagam torej pavšalen izračun, kolikšen bi bil znesek kilometrine povprečnega uporabnika v enem dnevu uporabe avtocest, in določitev takšne cene za dnevno vinjeto. Sam ocenjujem to na 2-3 evre. Za dnevne migrante bi ob tem letna vinjeta ostala ugodnejša alternativa. Javni interes ljudi je namreč v tem, da ima vsakdo možnost potovati za pravično plačilo.

21 glasov

11 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J JuniorJack 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 3. 2016

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: NPIA) je osrednji dokument, po katerem poteka gradnja avtocest v Republiki Sloveniji. Sprejel ga je Državni zbor Republike Slovenije v letu 1995 in je določil izgradnjo omrežja avtocest in hitrih cest v dveh glavnih smereh, ki sovpadata s potekom V. in X. koridorja vseevropskega prometnega omrežja, in sicer jugozahod – severovzhod in severozahod – jugovzhod. V letu 2004 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest (v nadaljnjem besedilu: ReNPIA), ki je do konca leta 2013 določila izgradnjo 539 km avtocest in hitrih cest, 34 km navezovalnih cest na avtocestno omrežje, izgradnjo avtocest v območju mednarodnih mejnih prehodov ter izgradnjo priključkov na obstoječe in bodoče avtocestno omrežje. Skupna investicijska vrednost je bila ob pripravi NPIA ocenjena na 5,4 milijarde evrov, trenutna ocena končne vrednosti osnovnega dela NPIA pa to vrednost presega za okoli 10%.

Družba DARS, d. d., za servisiranje akumuliranega dolga uporablja t.i. koncesijsko dajatev, ki se oblikuje kot razlika med skupnimi prihodki, ki jih ima DARS, d. d., pravico pridobivati kot koncesionar (poleg cestnine tudi prihodke od služnosti, cestnih zapor, predornine za uporabo cestnega predora Karavanke, zakupa optičnih vlaken, ipd.) ter priznanimi stroški po koncesijski pogodbi (kamor sodijo priznani stroški za izvedbo rednega vzdrževanja, upravljanja in cestninjenja).

Ob upoštevanju predpostavke, da se 1. julija 2008 cestninski sistem za osebna vozila ne bi spremenil, kar pomeni, da bi se osebna vozila cestninila z ustavljanjem vozil na cestninskih postajah, bi danes uporabnik cestninske ceste za vožnjo v eno smer plačal od 3,5 € do 15 € na nekaterih najbolj obremenjenih tranzitnih poteh (relacije Šentilj – Koper (10,55 €), Lendava – Koper (15 €), Šentilj – Gruškovje (3,5 €) in Karavanke – Obrežje (6 €) ob upoštevanju cestninjenja novozgrajenih odsekov avtocest). Če upoštevamo dejstvo, da se uporabnik cestninskega omrežja, ki tranzitira čez ozemlje Republike Slovenije, vrača po isti poti nazaj, se navedeni zneski cestnin pomnožijo s faktorjem 2. Če seštejemo zneske cestnin za vožnjo po najpogostejših tranzitnih poteh čez ozemlje Republike Slovenije in jih pomnožimo s faktorjem 2, lahko ugotovimo, da bi povprečna cestnina za dvosmerno vožnjo po glavnih smereh slovenskega avtocestnega omrežja po »klasičnem« cestninjenju znašala 17,27 €.

Pri določitvi cene vinjet smo upoštevali tudi razmerja med cenami vinjet v drugih državah članicah EU, ki poznajo vinjetni sistem cestninjenja. Na podlagi primerjave cen vinjet v drugih državah članicah smo ugotovili, da je razmerje med ceno kratkoročne, srednjeročne in letne vinjete povsem primerljivo. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ima Republika Slovenija cca. 20 km predorov, za katere ni potrebno plačevati cestnine za njihovo uporabo, kot je to primer v nekaterih drugih državah članicah EU, ki poznajo vinjetni sistem cestninjenja. To pomeni, da je dejanski strošek vožnje po cestninskih cestah v nekaterih tujih državah večji kot pri nas. Vse zgoraj navedene predpostavke so bile upoštevane pri določitvi cene vinjet, seveda v luči načela sorazmernosti.

Strinjamo se, da vinjetni sistem cestninjenja ni najbolj pravičen način cestninjenja, zlasti za občasne uporabnike, vendar pa smo z njim odpravili razlike, ki so pri cestninjenju osebnih vozil obstajale pred uvedbo vinjet, ko so morali uporabniki primorskega dela avtoceste, to je od Ljubljane do Kopra plačati vsak prevožen kilometer, medtem ko so bili uporabniki s posameznih območij privilegirani, ker posamezni odseki avtocest niso bili cestninjeni (npr. ljubljanska obvoznica, cestni odsek med Škofijami in Semedelo, mariborska obvoznica).

Ideja o uvedbi dnevnih vinjet je nesprejemljiva iz že zgoraj omenjenih razlogov, poleg tega pa bi lahko z uvedbo nove vrste vinjete prišlo po eni strani do dodatnih stroškov iz naslova tiskanja, distribucije in nadzora nad vinjet ter po drugi strani zelo verjetno do izpada prihodkov DARS, d. d., iz naslova cestninjenja. Pri tem se je potrebno zavedati, da je država porok za vsa posojila, najeta za gradnjo slovenskega avtocestnega križa, kar pomeni, da država subsidiarno jamči za poplačilo obveznosti iz naslova najetih posojil, če DARS, d. d., ne bi zmogel redno odplačevati zapadlih mesečnih anuitet. Slednje pa bi pomenilo, da bi država omenjene poroštvene obveznosti izpolnila s finančnimi sredstvi iz državnega proračuna, v katerega pa prispevamo vsi davkoplačevalci.

Glede na trenutno gospodarsko in finančno situacijo, s katero se soočamo, si ne moremo in ne smemo privoščiti nikakršnega eksperimentiranja s trenutnimi relativno stabilnimi finančnimi prilivi DARS, d. d., saj bi morebitno napačno odločitev iz že navedenih razlogov plačali davkoplačevalci.

Priloge:

Komentarji