Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Davčna blagajna - izvzem SPLETNIH TRGOVIN

4057 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Predlagam izvzetje spletnih trgovin iz sistema davčnih blagajn, ki nimajo fizičnega prostora za neposredno izdajo blaga kupcem. RAZLOG? Gre za povsem nelogičen ukrep, saj se s plačilom ob povzetju paketa, pošta ali kurirska služba zavzame za poravnavo stroškov BREZ prisostnosti prodajalca.

V praksi to pomeni, ko stranka preko spletne trgovine naroči paket po povzetju, ga prodajalec pošlje s položnico oziroma UPN obrazcem. V tem momentu paket preda dostavni službi, ki PREVZEM S STRANKO OPRAVI NAMESTO PRODAJALCA (celo v njegovi odsotnosti)! Z nekaj osnovnošolske logike lahko pridemo do povsem drugačnega zaključka kot je prišel FURS; denar stranka izroči pismonoši oziroma kurirju glede na znesek na položnici. Ta položnica ima celo odrezek, s katerim se potrdi prejem zneska in ostane stranki (kupcu) - kot bo sedaj račun. Pismonoša oziroma kurir mora znesek v vrednosti na položnici vrniti na svojo enoto, kjer nato prodajalcu nakaže denar. Sam prodajalec torej NI VPLETEN v prevzem gotovine za blago! ZAKAJ TOREJ BLAGAJNA?

Iz tega primera lahko logično sklepamo, da je pošta oziroma kurirska služba posrednik, ki ga je pooblastil prodajalec in za takšno storitev tudi plačal (načeloma so stroški odkupnin že tako ali tako veliki, sedaj mu sledi še strošek najema davčne blagajne). Tisti, ki je odgovoren za plačilo po povzetju oziroma ga izvaja v imenu prodajalca, je EDINI, ki bi bil upravičen do davčne blagajne in izdajanje svojega računa z emblemom dostavne službe! Vsekakor dvomim, da bi nekdo šel v svojo škodo kot dostavljalec in paket prodajalca predal po nižji ceni. Še ena nelogičnost, ki samo potrjuje brezpredmetnost takšnega ukrepa!

Ker dostavne službe prodajalcu (svojemu klientu) vsak znesek odkupnine nakažejo preko transakcijskega računa nazaj, je plačilo popolnoma TRANSPARENTNO in so davčne blagajne le časovna in finančna škoda za prodajalca!

Še več; država ni zagotovila celostne rešitve za primere spletnih trgovin! FURS bi rad imel vse, dal pa nič. Redke so blagajne, ki podpirajo uvoz artiklov, kar z računalniško podporo stane dodatne zneske, ki se odvisno od platforme spletne trgovine lahko vrtijo v višave! Tega denarja za implementacijo in povezavo davčnih blagajn s spletnimi trgovinami ne bo plačeval nihče drug, kot trgovec sam. IN TO ZAKAJ? Zato, da bo še 1x potrdil svojo že tako sledljivo in preverljivo finančno pot od kupca preko banke do trgovca!

Na kratko bi se temu reklo: DODATNO PLAČEVANJE ZA POŠTENOST! Spletna prodaja je bila ena tistih branž prodaje, ki je bila že dosedaj transparentna in možnosti za guljufije ni bilo, saj je vse potekalo preko bančnih nakazil. Čas je denar, ki ga nobena davčna olajšava ne bo zajela. S tem bo padla produktivnost, prodaja in posledično odvajanje DDV-ja. Bravo FURS!

13 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Tomozuki 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 3. 2016

Odziv Ministrstva za finance

Zakon o davčnem potrjevanju računov (Ur. l. RS, št. 57/16; v nadaljevanju: ZDavPR) posebej in izključno za namene izvajanja davčnega potrjevanja računov definira pojem »gotovine« kot bankovce in kovance, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in druge podobne načine plačila. Za namene izvajanja ZDavPR se tako šteje, da je račun plačan z gotovino, če je plačan s kakršno koli obliko plačila, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun.

V skladu z 81. členom Zakona o davku na dodano vrednost mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobavo, opravljeno za plačilo, izdan račun. Po ZDavPR je določen rok izdaje računa, in sicer mora zavezanec izdati račun najkasneje v trenutku, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava blaga oziroma storitve.

Če spletni trgovec (dobavitelj) pošlje blago kupcu s posredovanjem dostavnega podjetja (Pošte Slovenije ali drugega dostavnega podjetja) proti plačilu po povzetju z gotovino, kot je opredeljena v ZDavPR, in kupec z gotovino plača kupnino za dobavljeno blago uslužbencu dostavnega podjetja, ki nato znesek kupnine nakaže na transakcijski račun dobavitelja, gre za gotovinsko poslovanje. Račun je plačan na način, ki ni neposredno nakazilo na transakciji račun davčnega zavezanca (dobavitelja). Za gotovinsko poslovanje gre tudi v primeru plačila po poštni nakaznici. V obeh primerih je dobavitelj dolžen tako plačan račun potrditi pri davčnem organu.

ZDavPR namreč nalaga obveznost davčnega potrjevanja računov v vseh primerih, ko je plačilo s strani kupca opravljeno v gotovini, ne glede na to, kdo je prodajalec blaga in komu (prodajalcu ali njegovemu posredniku) je bilo gotovinsko plačilo opravljeno.

Nasprotno pa se plačilo kupnine, ki jo kupec poravna z neposrednim nakazilom na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, ne šteje kot gotovinsko plačilo in v zvezi s tako plačanim računom ne nastane obveznost davčne potrditve. Za namene ZDavPR se šteje plačilo računa z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN) pri ponudniku plačilnih storitev za negotovinsko plačilo.

Sklepno pojasnjujemo, da je za namene izvajanja ZDavPR vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun dobavitelja, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, gotovinsko plačilo, pri katerem za dobavitelja oziroma izdajatelja računa, ne glede na dejavnost, ki jo opravlja, nastane obveznost davčnega potrjevanja računov.

Priloge:

Komentarji