9. 1. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Poudariti je potrebno, da Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št. 70/00; v nadaljevanju: ZZNPOB) ureja zdravstvene ukrepe, torej zdravljenje, s katerim se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničevati svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok. Brez postopkov zdravljenja, ki jih določa omenjeni zakon, ženska in moški ne bi mogla imeti svojih otrok. Zato zakon natančno določa, da sta do postopkov umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) upravičena moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti. Zakonca ali zunajzakonska partnerja morata biti polnoletna, razsodna in v primerni starosti za opravljanje starševskih dolžnosti ter v takem psihosocialnem stanju, v skladu s katerim se lahko utemeljeno pričakuje, da bosta sposobna opravljati starševske dolžnosti v korist otroka. Ženska mora biti tudi v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje.
Medsebojna zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost mora obstajati v času vnosa spolnih celic ali zgodnjih zarodkov v telo ženske. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 in Uradni list RS, št. 60/99 – odločba US), ta trenutek še velja, opredeljuje zunajzakonsko zvezo kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Med okoliščine, ki so pomembne za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti, se uvrščajo skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost partnerjev ter notornost njune skupnosti (torej, da ju okolica šteje kot par). Kljub temu so skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti. Poleg omenjenega pa je za sam obstoj življenjske skupnosti bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko.
V praksi je zelo malo verjetno, da bi se postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo opravil zgolj na podlagi dogovora med žensko in njenim prijateljem/znancem, saj je postopek OBMP izredno zapleten, tudi s psihološkega vidika. Prav tako je za upravičenost postopka OBMP potrebno izkazati obstoj zunajzakonske zveze, ki se presoja po že zgoraj navedenih merilih in pri tem še enkrat poudarjamo, da sta do postopka OBMP (umetna oploditev) upravičena moški in ženska, ki po naravni (običajni) poti ne moreta spočeti otroka.
V skladu z 42. členom ZZNPOB se za očeta otroka, ki je bil spočet z biomedicinsko pomočjo (tudi v primeru, če je bil spočet s semensko celico darovalca), velja materin mož ali njen zunajzakonski partner, ob pogoju, da sta za postopek OBMP podala pisno privolitev v skladu z zakonom. Očetovstva tistega, ki v skladu z omenjenim členom velja za otrokovega očeta, ni dovoljeno izpodbijati, razen, če se trdi, da otrok ni bil spočet s postopkom OBMP. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe od 96. do 99. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki urejajo izpodbijanje očetovstva in materinstva. Prav tako ni dovoljeno ugotavljati očetovstva otroka, ki je bil spočet z biomedicinsko pomočjo s semensko celico darovalca. Osebni podatki darovalca se varujejo kot poklicna skrivnost. Darovalci in darovalke tudi nimajo nobenih pravnih ali drugih obveznosti ali pravic do otrok, spočetih v postopkih OBMP.
Poudariti moramo še, da po zakonu ni dovoljena hkratna uporaba darovanih jajčnih in darovanih semenskih celic ( tretji odstavek 8. člena ZZNPOB) kot tudi ni upravičena do postopka OBMP ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi, t.i. nadomestno materinstvo ( 7. člen ZZNPOB)
V kolikor bo dosežen splošni konsenz, da se omogoči oploditev samskih žensk z darovano spolno celico, bo potrebno spremeniti zakon, ki pa seveda ne bo več temeljil na osnovni predpostavki, da gre pri postopkih OBMP za pomoč pri zdravljenju neplodnosti.
Če je vizija države, da naj bi otrok imel dva starša, in je torej oploditev namenjena le parom, je še vedno nerazumljivo, da pravice do oploditve nimajo lezbični pari v partnerski ali zunajpartnerski skupnosti. Zdajšnja ureditev je čista diskriminacija lezbičnih parov in če državni zbor tega ne bo odpravil, bo o tem zagotovo slej ali prej moralo (spet) odločati ustavno sodišče, morda celo Evropsko sodišče za človekove pravice.
Ali oploditev omogočiti tudi samskim ženskam, je drugo vprašanje. Andrej Pirman je opozoril na stroške. Pri samskih ženskah v glavnem ne bi šlo za zdravljenje neplodnosti (tako kot pri zdajšnjih parih), ampak le za oploditev z moško celico, kar verjetno ni drag poseg. Tako da stroški niso pomemben argument.
Tu je zelo pomembnen vidik zapravljanja mojega denarja za namen, ki ga jaz kot davkoplačevalec, smatram pomembnega za mojo na našo družbeno, društveno bodočnost. Moja vizija države, v kateri si želim živeti, ni prostorodna skupnost, kjer lahko vsi prosto ustvarjamo potomce naključnim mimoidočim. Moja ideja je stabilnost neke družinske zveze, homo ali bi-seksualne, če se mene vpraša tudi ne-seksualne, samo da je zveza oz. skupnost stabilna in da lahko nudi kvalitetno in zdravo okolje otrokom.
Zato bi bil moj ZA za dodatek zdravljenja neplodnosti (poleg žensk v zakonski in zunajzakonski zvezi) še za bi-seksualne pare, ki si želijo otrok z umetno oploditvijo. Za VSE ženske pa NE, ker tu ne gre za zdravljenje bolezni, ki bi bolniku ogrožala zdravje, ampak za pomoč pri oploditvi - nosečnost pa ni zdravstveno stanje in tista, ki ne more zanosit, ni zaradi tega bolnica.
Če se ne motim, so se tako odločili Slovenci na referendumu in že takrat pokazali, da spadamo v srednji vek, kjer nismo vsi enakopravni.
Ženska se pri polni zavesti, prostovoljno odloči za lezbijstvo, torej se prostovoljno in pri polni zavesti odloči tudi za posledice! Če ni prostovoljno, imamo kazenski zakonik. Če ni pri polni zavesti pa potrebne institucije in ni sposobna za otroke!
Proti
Neplodnost in dedne bolezni (zdravljenje česar je bistvo tega zakon) nekako niso ravno prostovoljna odločitev...
Absolutno proti. Ženska ni krava, da bi jo oemenjevali. Celo zunajzakonske pare bi izločil. Zunajzakonske zveze so neumnost in nikjer na svetu tega ne poznajo.
Zakaj pa nočete pustiti ženskam da bi se same odločale o svojem telesu?
Zakonodaja ni v ničemer diskriminatorna. Za zdravljenje neplodnosti je pač potrebno neplodnost diagnosticirati in potem ugotoviti pri kom je vzrok (moški ali ženska), potem se pa izebre ustrezne postopke. Za to pač ženska rabi stalnega partnerja. O neplodnosti lahko govorimo, če par ne uspe zanositi po enem letu rednih spolnih odnosov (medicinska definicija). Pri samskih ženskah ali tistih s priložnostnim seksom pač tega ni mogoče zagotoviti.
Osemenjevanje zdravih žensk z biomedicinsko pomočjo me sicer nič ne moti, samo prosim ne z mojim denarjem! Imamo več kot dovolj realnih medicinskih problemov, tako da ni nobenih razlogov, da se moj denar, ki naj bi šel za zdravstvo, porablja za take neumnosti.
Neplodnost ženske je često čisto fizične narave ( timesofindia.indiatimes.com/photo/46740113.cms ) zato, da bi se to ugotovilo, niti ni potrebe po dolgotrajnih spolnih odnosih, zgolj pregled pri zdravniku specialistu.
Tudi samske ženske imajo seveda lahko stalne spolne odnose, ne da bi bile v zunajzakonski ali zakonski zvezi.
Kdo financira je v resnici nepomembno: če zakon daje kakšno pravico, te ne sme pogojevati diskriminatorno. To je vse.
Diskriminatorno je predvsem to, da je zdrava ženska, ki nima težav z zanositvijo upravičena do umetne oploditve na enak način kot ženska, ki s partnerjem po naravni poti ne more spočeti otroka.
Mislim, da razmerje ženska - ženska tukaj ne igra nobene vloge. Če lahko darovalec takšno žensko osemeni po naravni poti, ne vidim nobene potrebe po umetni oploditvi, ki bi jo financirali davkoplačevalci. Mogoče sem nazadnjaški, vendar se mi zdi naravna pot tista najbolj enostavna opcija, ki je hkrati tudi brezplačna. Seveda pa ne nasprotujem plačilu umetne oploditve zaradi kakršnegakoli prepričanja, ki je le ovira psihične in ne fizične narave.
Ni mi jasno, zakaj naj bi bile ženske diskriminirane, saj so oplojene samo ženske. Običajno se pri biomedicinski pomoči jajčece partnerke oplodi s semenom partnerja in zarodek vstavi v maternico. Samo v primerih, da jajčeca ali sperma ne ustrezajo, se uporabi darovalce. Poseg je drag in pari imajo le omejeno število "poskusov". Poseg se jim odobri le, če oploditev po naravni poti ne uspe. Bi bilo res čudno, če bi poseg odobrili parom, ki jim ne uspe po naravni poti, samskim pa kar takoj. Meni se zdi logično, da prav tak,o kot ne moreš zanositi med samozadovoljevanjem, samski ne more računati na umetno oploditev. Ljudje se zavestno odločajo za družino, v glavnem tudi zato, da bodo imeli otroke. Kdor noče imeti partnerja, pa naj si za igračo omisli raje psa ali mačko, oziroma še bolje tamagočija. Otrok ni igrača.
Poseg se odobri tudi če bi se lahko na otroka preneslo hudo dedno bolezen.
A hočeš slučajno rečt da samske ženske pa ne morejo prenest na svojega otroka nobene dedne bolezni?
V bistvu bi v duhu enakopravnosti potem morali omogočiti (in financirati) tudi samskim moškim in gejevskim parom starševstvo preko nadomestne matere.
Absolutno.
Vkolikor ne boste predlagali naj se črta tudi 7. člen zakona, bom to storil jaz.
Za ustrezno vzgojo otrok sta potrebna oče in mati v naravnem smislu.
Torej Ivan, če se starša ločita (ali eden umre) in je otrok pri enem od njiju, je potrebno otroka odvzeti in ga dati družini, ki ima dva starša?
Ker po vaših besedah eno-starševska družina ni naravna.
Če nekatere ženske imajo to pravico druge pa ne, potem ne morete reči da je predpis diskriminatoren do žensk. Posebej pri zadevah ki se tičejo nosečnosti je naravnost smešno govoriti o spolni diskriminaciji, glede na to da se na moške sploh ne morejo nanašati.
Sicer pa je za otroka nedvomno koristno da ima dva starša, zato se ne strinjam s tem, da bi država plačevala poskuse umetne oploditve samskim osebam. Seveda ni nobenega zagotovila, da bodo pari dejansko ostali skupaj, a vendarle imajo za to bistveno večje možnosti kot osebe, ki so že v izhodišču samske.
Strinjam pa se z delom, ki pravi da bi morali to omogočiti istospolnim parom na enak način, kot je to omogočeno razsličnospolnim.
Nikjer nisem omenil spolne diskriminacije; diskriminacij je več vrst ( bos.zrc&
Če "ni nobenega zagotovila, da bodo pari dejansko ostali skupaj". Potem velja tudi obraten argument, da tudi osebe, ki so samske, lahko spoznajo koga, tudi ko že imajo otroka.
Predlog podpiram, ker je sedanje stanje resnično diskriminatorno do samskih oseb ter istospolnih parov.
Seveda lahko spoznajo koga.....a vendarle ostaja dejstvo, da je pri osebah, ki so ob spočetju v zvezi verjetnost sodelovanje drugega starša večja, kot pri tistih, ki niso.
Razumem in spoštujem argumente, zakaj bi lahko to financirali tudi samskim osebam, z njimi pa se pač ne strinjam. Tako kot se ne strinjam s tem, da bi lahko samske osebe posvojile otroke (seveda ob upoštevanju izjem kot so močna predhodna povezanost z otrokom ob smrti otrokovih staršev ali kaj podobnega).
FFS, tričetrt prejšnjega komentarja mi je pojedlo.
Več diskriminacij je, ne samo spolna - lepo piše v Ustavi - tu gre za diskriminacijo po določenem osebni okoliščini.
Država ne plačuje OBMP: to plačujejo zavarovanci (80% iz osnovnega zavarovanja, 20% iz dopolnilenga; 23. člen ZZVZZ).
Čeprav za to plačujejo same, smo določenim skupinam žensk enostavno prepovedali te postopke.
Izjemno nesramno.
Stališče da ženska za vzgojo otrok (nujno) potrebuje partnerja je seksistično, mizoginistično, žaljivo, srednjeveško in popolnoma iz stika z realnostjo: v sloveniji je več kot 100 tisoč samohranilk in ker se jim otrok serijsko ne odvzema, pomeni da so popolnoma enakovredne drugim družinam.
Pa zopet smo pri vtikanju v intimne osebne stvari drugih oziroma o odločanju o tem kako naj živijo drugi, odločanje o rojstvih otrok in zasnovanju družine je svobodno - to imamo nenazadnje zapisano v Ustavi - pa naj bo to z zakoncem, izven zakona, s tesnim prijateljem ali popolnim neznancem.
Nič od tega ni sporno, ampak da bi pa samski ženski s tehničnim postopkom pomagal zanosit s popolnim neznancem, ovbe, to pa že ne, naravno al' pa nč, svet se bo podrl!
Dajte no!
Najprej poskusite poenotiti svoja stališča glede tega, kaj spada pod "državo". Po eni strani trdite, da je RTV država, po drugi strani trdite, da ZZZS ni država, pa čeprav je v državo in proračun veliko bolj integriran (prispevke recimo pobira neposredno država preko FURSa).
Stališče pa ni da "ženska potrebuje partnerja" ampak da je za otroka bolje, če ima dva starša (ne glede na spol staršev). To je prevladujoče mnenje stroke in raziskav. Ne vem, kaj vi tukaj vidite seksističnega ali srednjeveškega.
Razlikovanje po spolu tukaj ni relevantno, saj enako velja za samskega moškega, ki bi želel posvojiti otroka ali "ustvariti" novega preko npr. nadomestne matere.
David S, že v Jugoslaviji so samski ljudje lahko posvojili otroka in njihovi otroci so odrasli v prav tako običajne ljudi kot tisti, ki so imeli oba starša ali iz enostarševskih družin. Ne razumem, zakaj bi morali biti samski ljudje kakorkoli diskriminirani.
Ker omenjate pravico otroka, da ima oba starša - da, ampak otrok ima prav tako pravico živeti denimo ob ekonomsko preskrbljenih ljudeh, ne v revščini, pa se jim to pravico vsakodnevno odreka, pa ne rečete nič proti temu. Otroku prav tako ni nujno v interesu, da ima 8 bratov in sester, nikoli se ga ne vpraša, če si jih želi, temveč gre za samovoljno odločitev staršev, pa vas to ne zmoti. Zakaj se ljudje spomnijo na pravice otrok le takrat, ko jim ustreza, mi ni čisto jasno.
Eno je, če se otrok rodi v situacijo, ki je zanj neugodna, drugo je aktivno vzpodbujanje tega s strani države.
V resnici je to, kdo financira, popolnoma nepomembno: če zakon daje kakšno pravico, te ne sme pogojevati diskriminatorno. To je edino kar je tu pomembno.
Ko bo z zakonom prepovedana posvojitev samski ženski, ko bo z zakonom prepovedana OBMP parom brez prihodkov, ko bo z zakonom prepovedana OBMP parom, v kateri eden partner pretepa drugega, itd, morda celo bom na tvoji strani.
Ker pa take situacije niso prepovedane, je cel argument o koristnosti neveljaven.
Seksistično je to, da pravite da mati samohranilka ne zmore vzgajati otroka tako dobro kot par (in raziskav, ki bi to potrdile, seveda ni).
To o razlikovanju po spolu ste privlekli ven izključno vi. Zato se o tem ni mogoče niti pogovarjati, ker je neumesten.
Ne vem, ali ste funkcionalno nepismeni, ali pa pač zgolj želite nabijati seksizem v nedogled... nikjer namreč ne omenjam "matere samohranilke" ampak "starša samohranilca", ne glede na spol.
O tem, da je za otroka koristno da ima dva starša pa obstaja veliko število raziskav.... pobrskajte malo po spletu, ni jih težko najti.
Aha, ker v "starš samohranilec" ni vključene "matere samohranilke", al kako?
(Mimogrede, mnenje da tudi oče samohranilec potrebuje zraven še žensko (to je, osebo nasprotnega spola) za koristno/dobro/... vzgojo otrok, je enako seksistično.)
Nikjer nisem zapisal da za otroka ni koristno, če ima dva starša.