Izvzem iz vseh oblik obdavčitve in davčnega potrjevanja računov šolskih tržnic, bazarjev, sejmov

Odziv Ministrstva za finance

V svojem predlogu 7250-34, posredovanim preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, predlagatelj navaja, da je Tržni inšpektorat obvestil šole, da pri organizaciji šolskih tržnic kršijo zakonodajo s tem, ko izdelke otrok označijo s ceno, kar pomeni, da označeno blago oziroma storitve prodaja, to pa predstavlja pridobitno dejavnost. Navaja tudi, da je Ministrstvo za finance v zvezi s tem izdalo dodatno pojasnilo, da gre pri prodaji izdelkov za opravljanje dejavnosti prodaje, pri kateri v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost, nastane obveznost izdaje računa, v primeru plačila z gotovino pa v skladu s predpisi, ki urejajo davčno potrjevanje računov, tudi davčna potrditev računa.

V nadaljevanju predlagatelj povzema določbe Zakona o gospodarskih družbah, v katerih je opredeljena gospodarska dejavnost in ugotavlja, da so v primeru šolskih tržnic in bazarjev odsotni elementi opravljanja pridobitne gospodarske dejavnosti. Meni, da bi moral zakonodajalec jasno izjaviti, da učenci ne opravljajo pridobitne dejavnosti. Pri šolskih bazarjih gre po njegovih navedbah za enkratne letne dogodke z namenom spodbujanja čuta dobrodelnosti. Hkrati navaja tudi, da gre za pedagoški proces, v katerem se učenci srečujejo z osnovami ekonomije. Po njegovem mnenju je potrebno upoštevati vsebino teh aktivnosti pred njihovo obliko.

Predlagatelj meni, da zakonodajalec napačno tolmači aktivnosti šolskih tržnic in bazarjev, saj prodaja na teh dogodkih ne pomeni opravljanja pridobitne dejavnosti temveč zbiranje sredstev za šolski sklad, prek katerega se omogoča pomoč socialno šibkim. Meni, da bi moralo Ministrstvo za finance jasno zapisati da pri opisanem ne gre za prodajo izdelkov in da pri tem ne nastane obveznost izdaje računov in tudi ne davčne potrditve v primeru plačila z gotovino.

V zvezi z navedenim predlagatelj predlaga, da se šolske tržnice in bazarje izvzame iz vseh oblik obdavčitve in davčnega potrjevanja računov, ne glede na to, ali učenci izdelke označijo s ceno ali ne.

Na podani predlog in utemeljitev Ministrstvo za finance pojasnjuje sledeče:

Uvodoma poudarjamo, da zakonodaja, ki je bila v zvezi z obveznostjo izvajanja postopka potrjevanja računov za davčne namene uveljavljena z 2. januarjem 2016, v ničemer ne onemogoča ali preprečuje izvajanje šolskih bazarjev ali drugih podobnih dogodkov v zvezi z zbiranjem denarnih sredstev. Obveznosti glede izdaje računa izhajajo iz Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15, v nadaljevanju ZDDV-1) in se s pričetkom letošnjega leta niso spremenile. Na novo je bila uvedena le obveznost davčnega potrjevanja računov za zavezance, ki so v zvezi s prodajo blaga ali storitev dolžni izdati račun v skladu z ZDDV-1 in prejmejo plačilo v gotovini. Obveznost davčnega potrjevanja računov tako velja v vseh primerih, ko je po ZDDV-1 nastala obveznost izdaje računov. Ob tem pojasnjujemo, da so nekatere šole in vrtci že do sedaj za prodaje blaga na šolskih bazarjih izdajali račune (iz paragonskih blokov).

Skladno s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost in sodno prakso Sodišča Evropske unije je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti, in je lahko pridobitna ali nepridobitna. Opravljanje dejavnosti samo po sebi še ne pomeni, da oseba, ki priložnostno opravi prodajo blaga ali storitev, šteje tudi za zavezanca za DDV. Fizična oseba, ki proda blago ali storitev priložnostno, praviloma ni zavezanka za DDV. Drugače pa je pri subjektih, ki so ustanovljeni za opravljanje ekonomske dejavnosti, pri čemer se skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost za razvrstitev ekonomskih dejavnosti uporablja Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD). Ti subjekti, med katere spadajo tudi zavodi v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, štejejo za zavezance za DDV tudi, ko opravijo določene priložnostne dobave.

Šole opravljajo dejavnost v javnem interesu in so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV v primeru izvajanja naslednjih dejavnosti:

• predšolske vzgoje, šolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in prekvalifikacije, vključno z dobavami blaga in storitev, ki so neposredno povezane z naštetimi dejavnostmi in jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi v izkrivljanje konkurence;
• dobav blaga in storitev s strani organizacij, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost, tudi dejavnosti šol in vrtcev, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije zbirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

V zvezi z navedenimi dejavnostmi je z Zakonom o davku na dodano vrednost predpisana obveznost izdaje računa, tudi za dobave, ki so opravljene v okviru dejavnosti, ki so v javnem interesu in oproščene obračunavanja DDV v skladu z 42. členom ZDDV-1.

Glede na navedeno šole, ki opravljajo oproščeno dejavnost vzgoje in izobraževanja in priložnostno organizirajo dogodke z namenom pridobitve denarnih sredstev in v tej zvezi opravijo dobave blaga in storitev, od teh dobav ne obračunajo DDV, pod pogojem, da te dobave opravijo izključno v svojo lastno korist in da takšna oprostitev ne vodi k izkrivljanju konkurence, morajo pa za te dobave izdati račun. Pri tem z vidika DDV ni pomembno ali je šola tudi registrirana za opravljanje dejavnosti prodaje blaga in storitev ali ne. Če je šola identificirana za namene DDV, lahko izda poenostavljen račun, če pa je šola mali davčni zavezanec, izda račun s podatki, ki so določeni v 141. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Ker je šola v primeru gotovinskega poslovanja tudi zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov, mora račun poleg podatkov po ZDDV-1 vsebovati še podatke iz 5. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/15, v nadaljevanju ZDavPR) za namene davčnega potrjevanja računov.

Navedeno pomeni, da so dobave blaga na šolskih bazarjih oproščene plačila DDV, če so opravljene v okviru izobraževalnega procesa oziroma sprejetega letnega načrta šole (gre za obvezno aktivnost otrok), pri čemer šola nastopa kot organizator dejavnosti, torej organizira in prodaja izdelke za sklad šole v svojem imenu. To pomeni, da so sredstva, ki jih otroci zberejo na šolskih bazarjih last šole, namenjena dobrodelni aktivnosti šole. Material za izdelavo izdelkov zagotovi šola oziroma ga šoli donirajo starši otrok, neprodani izdelki pa ostanejo šoli in se uporabijo pri delovanju šole oziroma se shranijo do naslednjega šolskega bazarja, ko se ponovno prodajajo. Šola pa mora za vsako dobavo izdati račun in ga v primeru gotovinskega plačila tudi potrditi pri davčnem organu.

Izdaja računov v zvezi s tovrstnimi dogodki na šolah ne prizadene otrok, saj gre za zakonsko obveznost šole. Ministrstvo za finance je zato podalo mnenje in usmeritve šolam za izvedbo prazničnih bazarjev na način, da sama izvedba teh dogodkov ne bo ovirana, šola pa bo hkrati zagotovila pravilno izvajanje zakonodaje. Ministrstvo tudi ocenjuje, da je izdaja računov v zvezi z aktivnostmi šolskih bazarjev pozitiven zgled v sklopu prizadevanj šole in širše družbe za vzpostavitev zavedanja o pomenu izdaje in prevzema računa ter pomenu spoštovanja davčnih predpisov. Glede na splošno razumevanje šolskih bazarjev kot pozitivne oblike spodbujanja podjetništva mora biti po oceni ministrstva sestavni del teh prizadevanj tudi seznanjanje mladih z davčnimi obveznostmi, torej z obveznostjo izdaje računa, kar je tudi v skladu z aktivnostmi Finančne uprave RS na šolah v smeri davčnega opismenjevanja mladih. Finančna uprava RS namreč že izvaja preventivno akcijo »Mladi in davki«, ki je nastala v okviru projekta »Davčno opismenjevanje mladih« in je naletela na zelo ugoden odmev.

Sklepno pojasnjujemo, da je v primeru prodaje blaga in storitev na šolskih tržnicah potrebna izdaja računov in v primeru negotovinskega plačila tudi njihova potrditev pri davčnem organu, pri tem pa ne nastane obveznost plačila davkov iz naslova teh prodaj. Šole pa lahko tako organizacijo tržnic kot tudi način izpolnjevanja davčnih obveznosti organizirajo na različne načine, v skladu z veljavno zakonodajo.