Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlog ureditve pridobitve gradbenega dovoljenja

2610 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Predlagam vladi, da uredi zadeve okrog pridobivanja gradbenega dovoljenja tako, da bo zainteresiran občan/pravna oseba prišel na ustrezno mesto, izrazil interes po gradbenem dovoljenju in se identificiral z ustreznim dokumentom in listino, s katero bo pokazal, da je lastnik gradbene parcele ali objekta. Vse ostale postopke pa naj država znotraj sodelujočih sektorjev uredi tako, da bodo stekli avtomatično. Rok za izdajo pa ne sme biti daljši od enega tedna.

19 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R rastan 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 2. 2016

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Izdaja gradbenega dovoljenja temelji na izraženi investicijski nameri investitorja, ki pa mora biti podana v obliki projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Brez predložitve zahtevane projektne dokumentacije si izdaje gradbenega dovoljenja ni moč predstavljati saj gre za upravni postopek oziroma odločanje o upravni zadevi, kar pomeni, da mora upravni organ investicijsko namero presoditi z vidika njene ustreznosti glede na veljavne prostorske akte in druge predpise, ki določajo zahteve glede graditve objektov. Kar se tiče predložitve listine, ki izkazuje pravico graditi, ta že danes ni potrebna, če je investitor zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine. Glede avtomatičnega poteka gradbenega postopka med vsemi deležniki si je tak pristop sicer lahko zamisliti pri manj kompleksnih gradnjah oziroma tipskih gradnjah, ki se vršijo v območju detajlnih izvedbenih prostorskih aktov, sicer pa prilagoditve projekta, ki so pogosto potrebne zaradi zahtev soglasodajalcev, ne morejo potekati brez vednosti in angažmaja investitorja oziroma njegovega projektanta ali pooblaščenca. Trenutni zakonski rok za izdajo gradbenega dovoljenja je dva meseca, kar je primerljivo z ureditvami v drugih državah, statistika pa kaže, da se gradbena dovoljenja, potem ko je vloga popolna, praviloma izdajo še prej kot v dvajsetih dneh. Predlagani rok sedmih dni pa je z vidika, da gre pri gradbenih dovoljenjih za ene bolj kompleksnih upravnih postopkov, veliko prekratek, glede na omenjeno statistiko pa tudi pretiran.

Analize tukajšnjega ministrstva kažejo, da je največ postopkovnih težav pri pridobitvi gradbenega dovoljenja (od tistih, ki izvirajo na strani države oziroma uprave), povezanih s pravočasnim izdajanjem soglasij, zato je treba več naporov usmeriti v to smer. Nastajajoča nova gradbena zakonodaja že gre v to smer, rešitve pa gredo tudi v smeri zmanjševanja obsega potrebne dokumentacije in zmanjšanja oziroma bolj smiselne razporeditve investicijskega tvegana za investitorja ter skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, kjer bi se to lahko v določenih primerih izdalo že zgolj s klavzulo upravnega organa na predloženi dokumentaciji (brez posebne odločbe).

Priloge:

Komentarji




  • u usimoncic

    Daleč največji problem pri GD so enormno visoki komunalni prispevki v nekaterih občinah. Jaz sem za enodružinsko hišo ravno prejšnji teden plačal skoraj 31000€ v kraju z nekaj tisoč prebivalci. Ko so gradili komunalno infrastrukturo, so se pač potrudili zapraviti čim več denarja, sedaj pa mora to nekdo plačati. Afriški davki pač... Druga stvar je plačilo odškodnine za spremembo kmetijske zemlje v gradbeno, ki ni nič drugega kot še en davek. Sicer pa moram reči, da so bili uradniki korektni in ustrežljivi pri samem postopku. Tretja stvar je pa prostorski akt, ki je v mojem konkretnem primeru ena velika žalost; več kot očitno je nastal v koprodukciji nesposobnih urbanistov in lokalnih oboževalcev neohistorične arhitekture. In popravljanje šlamparij tam je precej drago (od 10k€ naprej; občina pa nerada to plača) in zamudno (hitro mine eno leto).

     

    Zato menim, da sam postopek pridobivanja GD je še najmanjši problem. Itak vsako spodobno načrtovanje objekta traja vsaj nekaj mesecev, tako da hitrosto UE ni problematična. Soglasodajalci so sicer druga zgodba... Daleč najbolj problematičen je način kako se komunalno opremlja novo zazidljivo zermljo in posledično kako se zaračunava komunalni prispevek. Poleg tega je problematično še prostorsko načrtovanje, ki je do skrajnosti zakomplicirano, in je zaslužno za ogromen razkorak v ceni za zazidljivo in nezazidljivo zemljo. Poleg tega je zaslužno tudi za to, da se mora investitor dostikrat odločiti za dražjo in manj všečno arhitekturno rešitev; praviloma zato, ker bi se kakšen fosiliziran lokalni veljak počutil kastriranega, če bi kdo naredil kak bolj moderno oblikovan objekt (pa tu nimam v mislih kakšnih starih delov, pač pa nova naselja).

  • b bombon

    Sem za predlog, a to so v naši državi bolj mokre sanje.

     

    Kot prvi korak za izboljšanje stanja bi lahko bila ureditev/poenostavitev lokalnega dela zakonodaje - npr. da se veljavna lokalna zakonodaja (PUP) v obliki čistopisa zbere na novem ali obstoječem portalu (kot je Pisrs). Na lokalni ravni je namreč največ težav, nejasnosti veljavnosti PUP-ov, različno od občine do občine itd.

    Druga stvar so priglasja agencij kot je Arso, ki so časovno zamudna.

    Tukaj bi lahko bila še večja možnost pošiljanja/urejanja vlog po elektronski poti. In tako naprej.

    A preveč poenostavljen sistem bi marsikaterega birokrata pustil brez dela in to je problem pri nas.