Sprememba načina dela ustavega sodišča
1722 OGLEDOV
7 KOMENTARJEV
Predlagam, da se spremeni način dela ustavnega sodišča, in sicer na način, da bi delovalo kot ameriška porota v smidlu, da morajo biti vsi sodniki za, ali vsi sodniki proti določenemu predlogu oz. pri presoji ustavnosti. To kar se dogaja sedaj, ko jih je 5 za, 4 pa proti in vsi bi naj bili vrhunski strokovnjaki na pravnem področju, je samo posmeh pravu in pravni državi. Sedaj sodniki bolj presojajo po občutku in strankarski pripadnosti, kot pa po črki zakona in zdravega razuma, saj ni mogoče, da se mnenja pravnikov v isti zadevi tako razlikujejo. Torej predlagam, da ni več dovolj, če je večina sodnikov za ali proti, ampak mora biti za to vseh 9 sodnikov.
Naj ostane tako kot je, samo vsaka odločba tudi sklep naj bo dovolj obrazložena.
Ne bi si želel, da sodniki postanejo robotje, ki bi delovali izključno samo po ustavi in ob tem ne imeli občutka človečnosti. Namreč tudi ustavo se da interpretirati različno. Zato menim, da bi bilo dobro, da so ustavni sodniki ljudje, ki jih večina ljudi v družbi ceni kot visoko moralne in etične ter človekoljubne osebe (če temu še ni tako).
lp
Problem je verjetno v pripravi in sprejemanju zakonov, ki dopušča, da si lahko VSAK pravnik, sodnik ali odvetnik razlaga zakon po svoje. Če bi bili zakoni kvalitetno pripravljeni in ne bi dopuščali takih manevrov (kot vidimo to uspe zagovornikom tistih, ki imajo dovolj denarja zanje) ne bi imeli nobenih problemov.
Vsekakor bi odpravili veliko sodnih zaostankov in nepravičnih sodb (v imenu ljudstva?!), če bi naredili zakonsko čistko. Uskladiti bi morali VSE zakone,odredbe,odloke in podobne zakonske zadeve. In kdo bi to naredil? Že večkrat sem napisala (očitno bom morala dati poseben predlog pa še ta verjetno ne bo prišel skozi), da bi te čistke zakonov in nesmislov lahko opravljali NEZAPOSLENI pravniki, ki jih je gotovo veliko. Morda bi imeli manj težav, če bi lahko občani sami dajali pripombe in opozarjali na nesmisle v predpisih. A očitno je nekaterim tak pravni nered kar všeč, da lahko iščejo luknje v njem. Kot primer: navadnemu občanu ne bi uspela legalizacija po 10 letih pravdanja (M.J.) saj običajno piše, da pritožba ne zadrži izvršitve. Tudi famozna sušilnica sadja še kar stoji (V.T.)
Sicer pa večina naših predlogov na portalu ostane kot predlog in se ne spremeni nič, zato menim, da se tudi tokrat ne bo nič, ne glede na število podpore predlogu.
popravljam predlog:
predlog se mi zdi nerealen, celo nepošten, saj samo v nasprotujočih mnenjih lahko iščemo in najdemo približek resnice in poštenosti. Zato predlagam:
- za sklep US v neki zadevi morata glasovati vsaj 2 tretjini sodnikov = najman 6
- če se za neko obravnavano zadevo ne doseže to število glasov ZA ali PROTI, naj se izreka US ne 'okvalificira' kot "potrditev" ali "zavrnitev predloga", ampak naj se US izrazi, da se o zadevi ni uspelo uskladiti.
----
A je to sploh ustavno dopustno, da se ne izrečejo, pa je vprašanje za US
Da so ustavni sodniki pri svojih odločitvah razdeljeni ni nič nenavadnega tudi drugje po svetu. Sicer tudi meni ni všeč marsikatera sodba našega ustavnega sodišča, a v primeru uveljavitve tega predloga, nebi sodišče od takrat odločilo ničesar več.
Bolj pomembna bi bila uvedba odgovornosti sodstva (ne le s sankcijami na papirju) v primeru padlih sodb na višjih inštancah, zastaranj, prenehanje trajnega sodniškega mandata in podobno, a lažje kot uvesti takšne spremembe v našem sodstvu (in na splošno v javni upravi), je iz kamna iztisniti vodo.
Zanimivo, da kot zgled dajete ameriški sistem, kjer se na Supreme courtu ravno tako večina zadev odloča z večino 5-4.
V ustavni vprašanjih gre velikokrat za stvar mnenja....določene pravice iz ustave si namreč med seboj nasprotujejo, in potem je velikorat od mnenja posameznega sodnika v posameznem primeru odvisno, kateri pravici bo dal večjo težo.
Seveda imamo tukaj tudi anomalije, saj vemo da pri nas marsikaj ne poteka tako, kot bi moralo....a zahtevati konsenz bi bilo nesmiselno.
Očiten je vpliv sodnika kot osebnost posameznika, ki ima svoje vrednote, iz česar se lahko sklepa, da ne velja pravo ampak drugi vplivi.
Poenostavimo ustavo, brez kakršnihkoli izrecnih naštevanj, ki nudijo členjeno prilaagajanje.