12. 1. 2016
Odziv Ministrstva za pravosodje
Prejeti predlog smo na Ministrstvu za pravosodje preučili in kot izhaja iz nadaljevanja ugotovili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj so že podane zadostne zakonske podlage, ki ustrezno urejajo navedeno področje.
Položaj sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev ureja Zakon o sodiščih (ZS, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNeps, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15.). Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka (prvi odstavek 84. člena ZS). Za sodnega izvedenca je lahko imenovan, kdor:
je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik, je poslovno sposoben, je osebnostno primeren, ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča, ima univerzitetno izobrazbo ali končan magistrski študijski program in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela, ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo, ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom. Sodni izvedenec je po določbi četrtega odstavka 84. člena ZS dolžan po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih pet let predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o strokovnem izpopolnjevanju in seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih iz šestega odstavka 87. člena ZS.
Razrešitvene razloge določa 89. člen ZS. Eden od teh je tudi razrešitev izvedenca, če svojih dolžnosti ne opravlja vestno (4. točka prvega odstavka tega člena). Za ugotavljanje tega razloga lahko minister, pristojen za pravosodje, ustanovi komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s strokovnega področja in podpodročja, na katerem je sodni izvedenec podal izvid in mnenje, ter uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje. Natančnejšo sestavo komisije, njene naloge in pristojnosti je minister, pristojen za pravosodje, predpisal s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Uradni list RS, št. 80/10, 1/12, 35/13 in 50/15.).
Skladno z drugim odstavkom 17. člena Pravilnika postopek za razrešitev izvedenca začne minister, pristojen za pravosodje, na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti, razen, če izvedenec sam zahteva svojo razrešitev - tedaj se razrešitveni postopek začne na podlagi zahteve samega izvedenca.
Nadalje je pomembno poudariti, da je sodni izvedenec kot posrednik sodniku manjkajočega strokovnega znanja in izkušenj pomemben procesen subjekt (Glej Ude L. in soavtorji, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, str. 472). Skladno z 243. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 – UPB, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US in 48/15 – odl. US) sodišče izvede dokaz z izvedencem tedaj, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Izvedenec je pri tem dolžan podati izvid in mnenje nepristransko, po svoji vesti ter v skladu s pravili znanosti in stroke, njegova ekspertiza pa je v vsakem konkretnem primeru podvržena dokazni oceni sodnika, ta pa je prost in neodvisen ter na izvedensko mnenje ni vezan (več v sodbi VSL0082592 z dne 1. 7. 2015). Slednje izhaja iz načela proste dokazne ocene, iz temeljne določbe 8. člena ZPP, ki pravi, da katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Glede na navedene zakonske podlage o imenovanju in razrešitvi sodnih izvedencev ter dejstvo, da sodišča niso vezana na podana izvedeniška mnenja, temveč si na podlagi tega mnenja (in presoje drugih izvedenih dokazov) ustvarijo svoje prepričanje o tem, ali je sporno dejstvo resnično (dokazano) ali ne, zaključujemo, da je področje sodnega izvedeništva ustrezno urejeno.