Pisci zakonov

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi z Zakonom o sodnih taksah predlagatelj omenja prvi odstavek 11. člena, ki po njegovih navedbah določa, da se stranko oprosti plačila sodne takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. Pri tem kot problematično izpostavlja merilo »občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje«, ki ni natančno definirano. Glede na to, da se navedeno merilo za oprostitev plačila sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah razlikuje od pogojev za oprostitev plačila upravnih taks po Zakonu o upravnih taksah, predlagatelj meni, da taka ureditev ne zagotavlja enakih človekovih pravic in da je kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom.

Glede predlagateljevih navedb v zvezi z Zakonom o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 – odl. US , v nadaljevanju: ZST-1) pojasnjujemo, da je bilo z zadnjimi spremembami navedenega zakona (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/13) z namenom natančnejše opredelitve pogojev za celotno taksno oprostitev določeno, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti le v primeru, če stranka prejema denarno socialno pomoč. To je (bilo) določeno v prvem odstavku 11. člena ZST-1, ki je bil nato dvakrat predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je v drugi odločbi, ki jo je sprejelo v zvezi z navedeno določbo (Odločba št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, objavljena v Uradnem listu RS, št. 19/15), ugotovilo ustavno neskladnost pogojevanja celotne taksne oprostitve z izpolnjevanjem pogojev za prejemanje denarne socialne pomoči ter za obdobje do odprave neskladnosti kot pogoj za celotno oprostitev plačila sodnih taks določilo občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje stranke in oseb, ki jih je stranka dolžna preživljati. S tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno taksno oprostitev ponovno določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo zadnjih sprememb ZST-1.

Kriterij občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki se na podlagi zgoraj navedene odločbe Ustavnega sodišča zopet uporablja pri presoji upravičenosti do celotne oprostitve plačila sodnih taks, je sicer veljal že po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah iz leta 1978 (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79 – popr., 36/83, 46/86, 34/88, 1/90, Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, (38/96), 20/98, 99/02 – odl. US in 37/08 – ZST-1) in je bil nato prevzet v sedaj veljavni ZST-1 iz leta 2008. Za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks je navedeni kriterij kljub svoji navidezni nedorečenosti ustreznejši od kakršnihkoli natančnejših številčnih ali zneskovnih meril, saj omogoča sodiščem odločanje v skladu s specifičnostmi vsakega posameznega primera. Sodišča pri uporabi navedenega kriterija odločajo po prostem preudarku, vendar to ne pomeni, da je njihovo ravnanje arbitrarno. Navedeni kriterij je namreč konkretiziran v petem odstavku 11. člena ZST-1, ki določa, da mora sodišče pri odločanju o taksnih oprostitvah skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri taksnih oprostitvah se torej ne upošteva le premoženjsko stanje stranke, temveč preko vrednosti predmeta postopka tudi višina sodne takse, ki bi jo bilo treba plačati. Višina sodne takse je pri presojanju upravičenosti do taksnih oprostitev pomemben dejavnik, saj se sodne takse za različne sodne postopke po višini zelo razlikujejo (od nekaj eurov do več kot 100.000 eurov) in je pri določenem premoženjskem stanju stranka morda zmožna plačati določeno nižjo takso, višje pa ne. Glede na to, da je torej pri odločanju o taksnih oprostitvah potrebno upoštevati dve spremenljivki (premoženjsko stanje stranke in višino sodne takse), kriterij za taksno oprostitev ne more biti fiksno določen, kot je lahko npr. pri odločanju o brezplačni pravni pomoči, kjer višina sredstev za to pomoč vnaprej ni znana in se zaradi tega lahko upošteva le premoženjsko stanje prosilca. Po drugi strani pa je pogojevanje upravičenosti do celotne oprostitve plačila sodnih taks z izpolnjevanjem pogojev za prejemanje določenih socialnih transferjev po oceni Ustavnega sodišča protiustavno, saj se s tovrstnim pogojevanjem preveč omejuje dostop do sodišč.

V skladu z zgoraj navedeno odločbo Ustavnega sodišča na Ministrstvu za pravosodje pripravljamo spremembe taksne zakonodaje, ki bodo po eni strani sledile navedeni odločbi, po drugi strani pa bodo z določitvijo neizključujoče domneve, v katerih primerih ima stranka pravico do polne taksne oprostitve, nekoliko bolj predvidljive za stranke sodnih postopkov. Pri tem pa je treba poudariti, da se je na področju taksnih oprostitev v relativno dolgem časovnem obdobju od leta 1978, odkar velja pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, že vzpostavila ustaljena sodna praksa, ki sama po sebi zagotavlja določeno mero poenotenja in predvidljivosti sodnih odločitev na tem področju.

V zvezi s predlagateljevimi navedbami glede različnega urejanja oprostitev plačila sodnih in upravnih taks pojasnjujemo, da je različna ureditev taksnih oprostitev povezana z razlikami med sodnimi in upravnimi taksami. Medtem ko je plačilo sodne takse v večini primerov pogoj za vodenje sodnega postopka, plačilo upravne takse to večinoma ni, kar pomeni, da se upravni postopek vodi kljub neplačani upravni taksi, ki se naknadno izterja od taksnega zavezanca. Pomembna razlika med sodnimi in upravnimi taksami je tudi v tem, da so upravne takse po višini med seboj veliko bolj primerljive kot sodne takse, saj tudi najvišje upravne takse redko presežejo 1.000 eurov. Predvsem pa mora biti področje sodnih taks urejeno tako, da nikomur, niti strankam s šibkim premoženjskim stanjem, ne onemogoča uresničevanja ustavnih pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva, čemur služi tudi sistem taksnih olajšav z dokaj široko določenim kriterijem za taksno oprostitev, medtem ko je na področju oprostitev plačila upravnih taks ureditev lahko nekoliko bolj omejujoča in hkrati bolj »natančna«. Ker gre torej pri sodnih in upravnih taksah za različni področji, od katerih ima vsako svoje posebne značilnosti, ki se med seboj precej razlikujejo, je različna tudi njuna ureditev, vključno z določitvijo kriterijev za taksne oprostitve. Pri tem dodajamo, da je v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom enake primere treba obravnavati enako, različne pa različno, saj bi sicer enako obravnavanje različnih primerov povzročilo nove neenakosti. Vsekakor pa je pri ustavnem načelu enakosti pred zakonom bistveno, da se v okviru posameznega področja (področja sodnih taks oz. področja upravnih taks) stranke obravnava enako.