Predlagam, da se z vseh arhivov ukine tajnost. Sem mnenja, da je tajnost arhivov smiselna samo v diktaturah, v demokraciji pa moramo vedeti, kaj je kdo naredil, oz. kaj je rekel, da se bomo na volitvah lažje odločali na podlagi dejanj oseb. Če delaš pošteno, ni potrebna nikakršna tajnost.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kulturo
Po sprejetju novele Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 51/14) je javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, nastalo pred konstituiranjem skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, dostopno brez omejitev, razen z omejitvami iz drugega odstavka 65. člena citiranega zakona, ki se nanašajo osebne podatke. Glede na navedeno izhaja, da so bile za arhivsko gradivo, ki se nahaja v arhivih in je nastalo pred 17.5.1990, ukinjene vse oznake tajnosti. To tudi pomeni, da ustvarjalec oziroma izročitelj gradiva arhivu zaradi varovanja t. i. interesov države ne more zahtevati nedostopnosti javnega arhivskega gradiva, ki ga predaja arhivu, če je to nastalo pred 17.5.1990.
Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, ki vsebuje tajne podatke po zakonu, ki ureja tajne podatke in je nastalo po zgoraj navedenem datumu, pa tudi v arhivu postane dostopno šele 40 let po nastanku, v kolikor je s strani izročitelja označeno kot nedostopno. Tajni podatki so torej deležni doslednega varstva v času, ko dokumenti živijo, ko so v uporabi in služijo namenu, zaradi katerega so bili ustvarjeni. Po preteku relativno dolgega obdobja od nastanka dokumentov preneha tudi razumni interes, da se ti podatki še varujejo pred javnostjo, tajnost pa v materialnem smislu po preteku daljšega časovnega obdobja (štirih desetletij) nedvomno usahne oziroma izgubi svoj pomen.
Takšna rešitev je po našem mnenju tudi ustrezna in primerljiva z drugimi rešitvami v demokratičnem svetu.