Državna podpora knjižnicam in potujočim knjižnicam

Odziv Ministrstva za kulturo

Ministrstvo za kulturo podpira delovanje slovenskih splošnih knjižnic za zagotavljanje knjižnične javne službe, ki je izvirna naloga lokalnih skupnosti. Za večjo dostopnost storitev knjižnične javne službe vsem prebivalcem Republike Slovenije si ministrstvo prizadeva z optimiziranjem pogojev za delovanje splošnih knjižnic, kar bomo dosegli s posodobitvijo področne zakonodaje, z oblikovanjem strokovnih smernic in izboljšanjem pogojev za delovanje knjižnic. Temeljno poslanstvo splošnih knjižnic je biti lokalna središča za neomejeno dostopnost knjižničnega gradiva in informacij, z namenom še povečati svojo aktivno vlogo pri vseživljenjskem razvijanju bralne kulture, demokratičnega mišljenja in visokih meril sodobne informatizirana družbe. Temu se pridružuje tudi njihova kulturna in socialno-razvojna funkcija v smislu izenačevanja izobraževalnih. informacijskih, socialnih in drugih zmožnosti prebivalcev države. Za uresničevanje temeljnega poslanstva splošnih knjižnic skrbijo občine.

Ministrstvo za kulturo si skladno z mednarodnimi in nacionalnimi smernicami in priporočili prizadeva za splošno dostopnost knjižnične dejavnosti, kar želi zagotoviti s prenovo poslovnega modela delovanja splošnih knjižnic, še zlasti z vpeljavo skupnih storitev, povezovanjem strokovnih dejavnosti, uvajanjem novih ali izboljšanih knjižničnih storitev ter z boljšim dostopom do knjižničnega gradiva in informacij v klasični in elektronski obliki. Zavedamo se, da je elektronska oblika zgolj dopolnitev tradicionalnim nosilcem pisnega sporočila in jih zato ne sme nadomestiti. Zagotovo je dostopnost storitev knjižnične javne službe še posebej pomembna z vidika bralne pismenosti Slovencev.

Država iz proračuna Ministrstva za kulturo za podporo usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti splošnim knjižnica prispeva le sredstva za posebne naloge osrednjih območnih knjižnic in posebne programe splošnih knjižnic za narodni skupnosti, ter del sredstev za letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme splošnih knjižnic. Zakon tudi določi, da država sredstva zagotovi, če občine redno zagotavljajo sredstva za delovanje splošnih knjižnic. Izpostavljamo pa, da občine v skladu z ustavo in zakonom samostojno opravljajo naloge, ki jih določajo zakoni in občinski predpisi.

Drugi odstavek 21. člena Zakona o lokalni samoupravi v 12. alineji določa, da je zagotavljanje splošne knjižnične dejavnosti izvirna naloga vsake občine. V Zakonu o knjižničarstvu in podzakonskih predpisih je izvajanje te izvirne občinske naloge zgolj podrobneje opredeljeno. Tako Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v Prilogi 1 določa mrežo splošnih knjižnic v Sloveniji. Knjižnična mreža splošnih knjižnic, ki naj bi zagotavljala izvajanje splošne knjižnične dejavnosti primerljivo v vsej državi, je določena na podlagi 20. člena Zakona o knjižničarstvu, ki določa, da mora vsaka občina zagotoviti knjižnično dejavnost za svoje občane tako, da ustanovi splošno knjižnico sama ali skupaj z drugimi občinami, ali tako, da poveri opravljanje te dejavnosti s pogodbo drugi splošni knjižnici v soglasju z njenim ustanoviteljem. Na podlagi določb 52. člena Zakona o knjižničarstvu morajo sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki je javni zavod, zagotavljati ustanovitelj oziroma soustanovitelji in drugi pogodbeni partnerji, torej občine.

Glede predloga »da naj se država, Ministrstvo za kulturo, intenzivno zavzema v sodelovanju z občinami za delovanje knjižnic in potujočih knjižnic, ki so v nekaterih krajih edini vir kulture« pojasnjujemo, da si Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic, ki zastopa interese splošnih knjižnic, prizadeva, da bi občine knjižnično dejavnosti kot izvirno nalogo zagotavljale v ustreznem obsegu in kakovosti, tudi s predstavitvijo področja reprezentativnim združenjem občin. O pomenu knjižnične dejavnosti za državljane, pomembnosti dostopnosti knjižničnega gradiva in storitev za vseživljenjsko izobraževanje in reševanje življenjskih situacij državljanov ter posledičnem vplivu na trajnostni razvoj Slovenije opozarjamo na različnih sestankih, v dopisih, obvestilih za medije, strategijah in akcijskih načrtih.

Dodajamo pa, da bi glede na obrazloženo, predlagani intenzivni poseg države v pristojnosti lokalne samouprave za izvajanje izvirnih nalog predstavljal protipraven poseg v občinsko avtonomijo. Zakon o lokalni samoupravi v 90.a členu sicer ureja primere, ko občina ne opravlja svojih izvirnih nalog ali ko občina opusti svojo izvirno nalogo, ki jo je po zakonu dolžna opraviti, vendar le ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, ki jih določa Zakon, in sicer, če bi zaradi takšne opustitve nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje. V primeru knjižnične dejavnosti razlogov za tovrstni poseg države ni.