Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Povrnitev stroškov zdravljena v tujini za slikovne preiskave.

3309 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Oktobra 2013 je bila sprejeta EU direktiva o čezmejnem zdravljenju (eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do) v sklop katerega sodi tudi slikovna diagnostika (MRI, CT, UZ....).

Ministrstvo za zdravje je z uredbo omejilo slikovne preiskave saj je potrebno pred odhodom v tujino dobiti odobritev ZZZS sicer denar ni povrnjen. A zakon je napisan tako, da ZZZS ne oddobri pregleda v tujini če je čakalna doba vsaj pri enem izvajalcu storitev KJERKOLI v Sloveniji krajša od dopustne čakalne dobe, ki znaša 90 dni za hitri oz. 180 dni za redno preiskavo. S tem pa ogrožajo zdravje pacientov (ker morajo čakati na preiskavo vsaj 3 mesece, čeprav bi bili lahko v tujini na vrsti v nekaj dneh) in povzročajo dodatne stroške zavarovalnici. ( preiskava na Hrvaškem je za 30% cenejša kot v Sloveniji in država bi na ta način prihranila denar, ki ga v zdravstvu vedno primankuje. Ker država ne plača dražjih storitev kot so v Sloveniji bi bil prihranek precejšnji).

Čakalne dobe v sloveniji vsaj pri MR preiskavah pa so vsak mesec določene tako, da je vedno en ponudnik, ki ima čakalno dobo krajšo od 90 dni.

Za boljši primer:

MR kolena (pod hitro)

MR kolena cena v Sloveniji 250€.

Edini, ki ima čakalno dobo že nekaj mesecev pod 90 dni je SB Slovenj Gradec ( trenutno 79 dni, čeprav pri njih sploh ne opravljajo slikanja ampak ga za njih opravlja Fontana, ki pa ima sama čakalno dobo nad 90 dni). Vsi ostali imajo daljše čakalne dobe.

Če bi šel npr na Hrvaško bi bil na vrsti v roku 5 dni cena ki bila 162€. Tako bi prihranil 3 mesece časa pri samem čakanju (bolezen ne bi napredovala oz. prišlo do dodatnih poškodb, v slabšem primeru tudi odsotnosti od dela), ZZZS bi prihranila 30% cene preiskave (kar ni zanemarljiva številka) pa tudi čakalna doba bi se na ta račun nekolio skrajšala( to se bistveno ne bi poznalo ker odhod v tujino ne bi bil tako velik).

Predvsem pa gre pri vsem za hitrejšo obravnavo bolnika saj osebno poznam kar nekaj primerov (športnikov rekreativcev, delavcev na terenu), ki se jim je stanje med čakanjem poslabšalo ker ne bi smeli opravljati del oz. treningov vendar tega seveda niso vedeli dokler ni bila opravljena MR preiskava.

Predlagam da vlada ozirmora ministrstvo za zdravje popravi 44b. in 44c. člen tako, da bodo slikovne preiskave v tujini mogoče kljub temu, da je dopustna čakalna doba pri nekaterih izvajalcih mallenkost krajša od dopustne.

S tem ne bodo ogroženi izvajalci storitev v Sloveniji saj se čakalne dobe na ta račun ne bodo veliko skrajšale in izvajalci ne bodo ob prihodek (za kar je v osnovi tudi bil sprejet ta člen, ščitenje izvajalcev na račun zdravja državljanov).

ZZVZZ

20 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D dules 14 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 1. 2016

Odziv Ministrstva za zdravje

Na seznam so uvrščene zdravstvene storitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.

Pri pripravi seznama je ministrstvo za zdravje upoštevalo stališče Sodišča EU v sodbi C-512/08 in 8. člen Direktive 2011/24/EU, in sicer, da je medicinska oprema predmet vnaprejšnje politike načrtovanja, tako glede količine, kot tudi njene geografske porazdelitve. Sodišče EU je presodilo, da je potrebno na celotnem nacionalnem ozemlju zagotoviti racionalno, stabilno, uravnoteženo in dostopno ponudbo sodobnih zdravstvenih storitev in da se karseda onemogoči nenamenska poraba finančnih, tehničnih in človeških virov. Seznam zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev, poznajo tudi druge države členice EU, ki so veliko bogatejše kot Slovenija (npr. Francija).

V uvodni določbi direktive je tako zapisano (40): "Iz stalne sodne prakse Sodišča izhaja, da lahko države članice za kritje stroškov bolnišnične oskrbe v drugi državi članici iz nacionalnega sistema zahtevajo predhodno odobritev. Sodišče je presodilo, da je takšna zahteva nujna in razumna, saj so število bolnišnic, njihova geografska razporeditev, način njihove organizacije in prostori, ki jih imajo na razpolago, ter celo narava zdravstvenih storitev, ki jih lahko ponudijo, vprašanja, za katera mora biti omogočeno načrtovanje, ki je v splošnem namenjeno izpolnjevanju različnih potreb. Sodišče je ugotovilo, da je cilj takšnega načrtovanja zagotoviti zadosten in stalen dostop do uravnotežene ponudbe visokokakovostne bolnišnične oskrbe v zadevni državi članici. Poleg tega to prispeva k želenemu obvladovanju stroškov in, kolikor je mogoče, tudi preprečevanju odvečne porabe finančnih, tehničnih in človeških virov. Po mnenju Sodišča bi bila takšna odvečna poraba toliko bolj škodljiva, ker sektor bolnišnične oskrbe, kot je splošno znano, povzroča znatne stroške in mora izpolnjevati vse večje potrebe, medtem ko finančni viri, namenjeni zdravstvenemu varstvu, niso neomejeni, in to ne glede na način financiranja."

Državam članicam je torej sodišče že priznalo, da morajo imeti pravico, da sprejmejo tiste ukrepe, ki so nujni za zagotavljanje varnega, visokokakovostnega, učinkovitega, dostopnega in finančno stabilnega sistema zdravstvenega varstva. Med te ukrepe sodijo omejitve, kot je po eni strani že omenjena predhodna odobritev določenih zdravstvenih storitev, in po drugi strani možnost omejitve prevelikega "pritoka" bolnikov iz drugih držav. Čeprav se slovenski bolniki raje zdravijo doma, pa popolnoma zanesljivih analiz o tem, kaj lahko pričakujemo, nimamo - niti v Sloveniji niti v EU, zato kot večina drugih držav članic uvajamo določene omejitve. Na podlagi spremljanja stanja v naslednjem letu ali dveh pa se bo pokazalo, ali so predlagane rešitve ustrezne ali pa jih bo potrebno spremeniti.

Komentarji