20. 10. 2015
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Najprej bi želeli pojasniti termin prosilec za mednarodno zaščito (prosilec za azil). Prosilec za mednarodno zaščito je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podala prošnjo za mednarodno zaščito. V primeru migracijskega pritiska, pod katerim se je Republika Slovenija znašla sredi letošnjega septembra, večina migrantov za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ni zaprosila.
Obstoječa nacionalna zakonodaja ne predvideva izvajanja postopkov za mednarodno zaščito na meji. Izjema so le postopki na letališčih in v pristaniščih, kot jih predvideva 58. člen Zakona o mednarodni zaščiti. Enako je predvideno tudi v novem predlogu tega zakona, s katerim se bodo v nacionalni pravni red prenesle prenovljene evropske direktive. Edina novost bo v tem, da v kolikor ta postopek ne bo zaključen v štirih tednih, bo takšno osebo potrebno nastaniti v azilni dom.
Mejne postopke pa predvideva postopkovna direktiva in sicer v 43. členu. V praksi bi izvedba takšnega postopka pomenila, da se že na meji, ob vstopu na ozemlje naše države odloči o dopustnosti prošnje (država prvega azila, varna tretja, neutemeljena ponovna prošnja in podobno) oziroma o vsebini prošnje v pospešenem postopku (v tem primeru je ne glede na razlog, potrebno prošnjo obravnavati pospešeno tudi vsebinsko).
Prošnje se morajo obravnavati skladno z vsemi procesnimi jamstvi (informiranje, prevajanje, izdaja odločbe s prevodom, pravna pomoč, dostop NVO do prosilcev, pravna sredstva) tudi v mejnih postopkih. V kolikor se o prošnji ne odloči v štirih tednih se mora prosilcu dovoliti vstop v Republiko Slovenijo. Direktiva predvideva tudi, da je v primeru večjega prihoda oseb, le-te mogoče nastaniti v bližino meje in tam izvajati postopke. V primeru izvajanja takšnih postopkov bi bilo potrebno zagotoviti vso potrebno infrastrukturo in ustrezno kadrovsko strukturo, saj pri nas o tem odloča azilni organ in ne mejna policija.
Glede na kompleksnost in dolgotrajnost takšnih postopkov in ob dejstvu, da se glede na val migrantov, priliv prosilcev za mednarodno zaščito ni bistveno povečal ter glede na geografsko umeščenost naše države, takšni postopki niso utemeljeni in smiselni. Poleg tega se hitri postopki v praksi tudi glede na obstoječo zakonodajo lahko izvajajo.
Republika Slovenija je v primeru množičnega prihoda migrantov na njeno ozemlje spoštovala evropsko zakonodajo in spremljala, koliko in katere osebe so vstopile v Republiko Slovenijo. Sodelovanje med vsemi akterji, ki skrbijo za sprejem in nastanitev migrantov, je bilo odlično, oskrba migrantov ustrezna, do incidentov ni prihajalo. Republika Slovenija je postopala tako po lastnih kot po pravilih azilne zakonodaje, varovala je schengensko mejo ter opravljala kontrolo na meji in nadzorovala dogajanje v državi in s tem zagotavljala varnost migrantov in slovenskih državljanov.
Glede na navedeno, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.