Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Zakon o verski svobodi

3344 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Predlagam dve spremembi zakona o verski svobodi:

1) Popravek 4. točke 2. člena:

Uresničevanje verske svobode vključuje pravico do odklonitve izpolnitve obveznosti, določene z zakonom, ki resno nasprotuje verskemu prepričanju osebe, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb, v primerih, ki jih določa zakon.

Predlagam, da se ta člen iz zakona odstrani ali temeljito popravi.

Utemeljitev: Nobene verske norme ne smejo biti nad državno zakonodajo, saj smo vendar v demokraciji, kjer vlada ljudstvo in zakoni, ne pa osebna prepričanja posamezne osebe.

(!) Hkrati je člen sporen z 14. členom ustave: Vsi so pred zakonom enaki. Sedaj vernik lahko odkloni izpolnitev obveznosti, če ta resno nasprotuje njegovim prepričanjem, v isti situaciji pa ateist tega ne more, saj nima verskih prepričanj.

2) Dodatek k 29. členu:

Predlagam novo točko, kjer bi se zakonsko prepovedalo financiranje verskih skupnosti in objektov iz tujine.

Utemeljitev: Financiranje verskih skupnosti in objektov iz tujine lahko gledamo kot na nekakšen neželen vpliv tujih organizacij na našo kulturo, saj je tako razvoj skupnosti lahko nesorazmeren v primerjavi s stanjem v državi. Naprimer, verska skupnost, ki dobiva več finančnih sredstev iz bogatih držav, se tako lahko razvija in širi neprimerno bolj, kot recimo skupnost, ki "bazira" v revnejših delih sveta (čeprav bi npr. slednja vseeno imela več pripadnikov).

Hkrati lahko skupnost z večjimi tujimi prispevki "izrine" druge skupnosti z npr. gradnjo večjega števila verskih objektov, večjim splošnim vplivom itd.

S prepovedjo financiranja iz tujine bi dosegli, da se verske skupnosti razvijajo v skladu z zmožnostmi, številom in voljo domačih vernikov, in tako dosegli večjo enakopravnost skupnosti.

V primeru, da obravnavo tega predloga onemogočajo ali urejajo že obstoječi zakoni, predlagam, da se tudi te ustrezno prilagodi.

18 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I Izbrisan uporabnik 7773 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


13. 10. 2015

Odziv Ministrstva za kulturo

Ministrstvo za kulturo, Urad za verske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: MK) je dne 24. 9. 2015 od Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje prejelo elektronsko sporočilo - Predlagam.vladi predlog 6929-243: Zakon o verski svobodi. V nadaljevanju vam v predpisanem roku, ki se izteče 14. 10. 2015 posredujemo stališče MK. Iz navedenega sporočila je razvidno, da sta njegova vsebina dva predloga, in sicer »predlog za črtanje ali popravek četrtega odstavka 2. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odločba US, 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVS)« in »predlog za sprejem dopolnitve (dodatka) k 29. členu ZVS, s katerim naj bi se zakonsko prepovedalo financiranja verskih skupnosti in njihovih objektov iz tujine«. Razloga za črtanje ali popravek 2. člena ZVS naj bi bila nedopustna vzpostavitev podrejenosti državne zakonodaje verskim normam in njegova spornosti s stališča ustavno zapovedane enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava). Razlogi za sprejem dopolnitve 29. člena ZVS naj bi bili neželen vpliv tujih organizacij iz bogatih držav na slovensko kulturo oziroma nesorazmeren razvoj verskih skupnosti v državi (z npr. gradnjo večjega števila verskih objektov, večjim splošnim vplivom itd.) v primerjavi z razvojem in širjenjem verskih skupnosti, ki imajo v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS) večje število domačih vernikov, vendar njihova skupnost »bazira« v revnejših državah in zagotovitev večje enakopravnosti verskih skupnosti na področju razvoja verskih skupnosti, ki naj bi temeljila številu in volji v RS prebivajočih vernikov.

MK ugotavlja, da naslovni predlog, ker temelji na pravno nepravilnem razumevanju četrtega odstavka 2. člena ZVS in načela enakopravnosti iz 14. člena ustave ter ustavno nedopustnih in neprepričljivih razlogih za dopolnitev 29. člena ZVS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V nadaljevanju tega dokumenta vam MK posreduje obrazložitev svojih ugotovitev in stališč.

MK glede predloga za črtanje ali popravek določbe četrtega odstavka 2. člena ZVS, ki ureja uresničevanje verske svobode s tem, da vanjo vključuje »pravico do odklonitve izpolnitve obveznosti, določene z zakonom, ki resno nasprotuje verskemu prepričanju osebe, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb, v primerih, ki jih določa zakon«, ugotavlja, da navedeno pravno pravilo izjemoma vzpostavlja možnost neupoštevanja z državnim pravom zapovedanih ravnanj, in sicer izključno v primerih, ki jih določa zakon (glej npr. predpise s področja obrambe in izvrševanja vojaške dolžnosti ter predpisa s področja zdravstvene dejavnosti). Ker ugovor vesti oziroma verskega prepričanja pomeni posameznikovo nasprotovanje pravnemu redu, takšne pravice, tako kar na splošno, ni mogoče priznati, pač pa jo je možno priznati samo s sprejetjem posebnega področnega zakona, ki ureja natančno opredeljeni življenjski primer. Tako 46. člen ustave kot tudi četrti odstavek 2. člena ZVS izrecno določata da morajo biti primeri (natančneje: življenjski primeri) uveljavljanja ustavne oziroma zakonske pravice določeni z zakonom. Zato so trditve o domnevni splošni podrejenosti državnega prava verskim normam povsem neutemeljene. MK glede domnevne različne obravnave vernikov in ateistov ugotavlja, da lahko tako verniki kot ateisti neposredno na podlagi 46. člena ustave in zato povsem enakopravno uresničujejo človekovo pravico do ugovora vesti, saj človekova pravica do svoboda vesti iz 41. člena ustave vključuje tudi posebno obliko svobode vesti, ki jo izpostavljata že prvi in drugi odstavek 41. člena ustave – versko svobodo. Določba 2. člena ZVS vernikom tudi ne daje nobenih posebnih pravic (posebnega pravnega statusa), pač pa na ožjem področju svobode vesti (področju verske svobode) zgolj konkretizira ustavno pravico do ugovora vesti tako, da v uresničevanje verske svobode izrecno vključi ugovor vesti v obliki »pravice do odklonitve izpolnitve obveznosti, določene z zakonom, ki resno nasprotuje verskemu prepričanju osebe« in izrecno opredeli področje uveljavljanja – »odklonitev obveznosti določene z zakonom« ter izrecno poimenuje kvaliteto razloga za uveljavljanje zakonske pravice – »razloga, ki resno nasprotuje verskemu prepričanju osebe«. Ključna pogoja za uveljavljanje ustavnega ugovora vesti ali zakonske pravice po četrtem odstavku 2. člena ZVS pa ostajata identična z ustavnima pogojema iz 46. člena ustave (»neomejevanje pravic in svoboščin drugih oseb« in »izključna opredeljenost uveljavljanja ugovora oziroma pravice po ZVS v primerih, ki jih določa zakon«).

MK glede razlogov za dopolnitev 29. člena ZVS, natančno povzetih v prvem odstavku tega dokumenta in katerih bistvo je neželen vpliv tujih bogatih držav, ki se kaže v prevelikem številu verskih objektov in splošnem družbenem vplivu iz tujine financiranih verskih skupnosti in katerega posledica je neenakopraven razvoj verskih skupnosti, ki imajo v RS številčno članstvo domačih vernikov, vendar »bazirajo« v revnejših delih sveta, ugotavlja, da načelo ločitve države in verskih skupnosti iz 7. člena ustave, katerega bistvena sestavina je nazorska nevtralnost države, državo zavezuje, da je nepristranska, da religije in drugih svetovnih nazorov niti ne prevzema niti ne zavrača in da jih v nazorskem smislu niti ne podpira niti ne ovira (Glej 145. točko obrazložitve ustavnosodne odločbe številka U-I-92/07 (Uradni list RS, št. 46/10).). MK ugotavlja, da predlog izrecno ne pojasnjuje kriterija »zaželenosti družbenega vpliva verskih skupnosti« in da temelji na predpostavki o dopustnosti državnega opredeljevanj glede »želenega in neželenega družbenega vpliva verskih skupnosti v RS«, ki pa po naravi stvari v obravnavanem primeru lahko temelji samo v ustavno nedopustnem nazorskem vrednotenju verskih skupnosti oziroma religij. Zato MK tovrstno razpravo o državni »zaželenosti družbenega vpliva verskih skupnosti«, ki je najmanj ustavno sporna, v celoti zavrača. Glede razloga zagotovitve »enakopravnega razvoja verskih skupnosti v RS«, ki naj bi utemeljil splošno prepoved financiranja verskih objektov in verskih skupnosti iz tujine, MK ugotavlja, da sicer neobvezujoči mednarodni instrument - Deklaracija Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja (Glej: http://www2.ohchr.org/english/law/religion.htm), razglašena z resolucijo št. 36/55 dne 25.11.1981, poleg splošne opredelitve te pravice v 1. členu (pravico imeti kakršnokoli veroizpoved ali prepričanje po lastni izbiri, svobodno izpovedovanje vere ali izražanje prepričanja posamezno ali v skupnosti z drugimi, javno ali zasebno, z bogoslužjem, verskimi obredi in rituali in s poučevanjem) v 6. členu opredeljuje tudi širšo vsebino in pomen pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Tako pod točko f) določa, da pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi obsega tudi svobodo »zbiranja in prejemanja prostovoljnih finančnih in drugih materialnih prispevkov od posameznikov in institucij«. Glede na navedeno je »financiranje verskih objektov in verskih skupnosti v RS iz tujine« mogoče umestiti med ravnanja, ki so manifestacija pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi oziroma pravice do verske svobode. MK meni, da gola navedba »razloga enakopravnosti razvoja verskih skupnosti«, ni prepričljiv razlog za poseg v versko svobodo kot jo razume navedena deklaracija.

Pravna teorija ugotavlja, da je ustavnosodna odločba številka U-I-92/07 (Uradni list RS, št. 46/10) opredelila vodila za normativno urejanje področja verske svobode oziroma svobode vere in drugih prepričanj, ki predstavljajo nujno podlago za dosego dejanske strpnosti med ljudmi različnih prepričan in medsebojnega spoštovanja kot temelja demokratične družbe ter da normativna ureditev, ki osebam vseh prepričanj in skupnostim v okviru katerih so organizirane, posreduje sporočilo o vključenosti v življenje družbe sodi v ta ustavni okvir (Šturm, Lovro in drugi.,: Komentar ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Kranj 2011, str. 661.). MK meni, da predlagana splošna prepoved financiranja verskih objektov in verskih skupnosti iz tujine še posebej pripadnikom verskih skupnosti iz bogatih držav (konkretno npr. muslimanom oziroma pripadnikom Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji) ne posreduje sporočila o vključenosti v življenje družbe.

Priloge:

Komentarji



  • I Izbrisan Uporabnik 12672

    Zanimivo je tudi, da se priseljenci-begunci-imigrantje iz arabskih in afriških držav sedaj v evropi sklicujejo na človekove pravice,

    ki pa jih sami ne priznavajo v svojih državah zlasti ženskam in deklicam kot so svoboda govora,gibanja,oblačenje,pravica do šolanja zlasti deklic,in še bi lahko našteval , saj njihova vera v katero slepo verujejo in se je držijo kot pijanec šanka islam-marsikje tudi šariatsko pravo ne pozna oziroma je noče poznati, vsaj ne v taki obliki kot Evropa in ko se sedaj nanje na ves glas sklicujejo.

    Te človekove pravice nujno potrebujejo, da bodo lahko lažje uveljavljajo svoje šeriatsko pravo ko jih bo pri nas v evropi in sloveniji na miljone in bodo marsikje v večini.

    Dejansko sedaj potrebujejo vse pravice, da jih lahko kasneje, ko bodo številčnejši, ukinjajo.

    samo za dolžnosti še pa nikoli niso slišali seveda moški samo ženske in deklice so dodobra obveščene samo o dolžnostih za besedo pravica,svoboda pa ne vedo kaj sploh to je.

    In tudi v evropi se jim ne bo treba prilagoditi in se bodo še naprej strogo držali svojih navad,običajev,pravil,vere ki bi jo jaz z ustavo prepovedal zato ker islam niti za v kameno dobo ni kaj šele za sedanjost.

  • M Matthias

    Podpiram. Če teh ukrepov ne bo, bomo kmalu postali islamizirana država kot že nekatera evropska mesta.

  • T TineStrela

    Glede 1):

    Vera je ustavna kategorija (41. člen, Svoboda vesti), zato na nek način je "nad državno zakonodajo", ni pa absolutna, to je, pravice iz Ustave so si načeloma enakovredne, včasih pa ena prevaga nad drugo (sorazmernost in druga tehtanja), tudi nad pravno državo (2. člen Ustave). Imamo že prakso (US, ESČP), zato s tem členom ni nič narobe.

     

    41. člen Ustave varuje tudi ateistično opredelitev "Izpovedovanje vere in _drugih opredelitev_" - tudi neopredelitev je opredelitev.

     

    glede 2):

    od vsakega posameznika je odvisno zakaj sprejme določeno vero; če je to zaradi števila verskih objektov, ki jih ima ta v lasti, je pač zato.

    Saj veš, svobodna volja pa to. Zato menim da bi bilo tole protiustavno omejevanje verstev.

     

    Proti.

     

    • I Izbrisan uporabnik 7773

      1) Ne more biti vera nad državno zakonodajo, to je bistvo predloga. To bi rad popravil.

      2) Kaj ima moj predlog s sprejemom vere? Bistvo je čisto nekje drugje, in sicer FINANCIRANJE.

       

      Najprej poveš, kako je problem že urejen, nato poveš zakaj ne more biti spremenjen, nato napišeš še nek brezvezen argument zakaj ne. Saj si slabši kot odgovori z ministrstev na predloge tule...

    • č česn

      Kje pa je dandanes v Sloveniji vera nad državno zakonodajo? Bi rad imel primer, po možnosti kar dva.

       

      Ima kako versko financiranje iz tujine kake škodljive posledice za Slovenijo? Ali pa rajše drugače; je to protipriseljenski predlog, ki se boji prihoda islama med katolike?

       

    • I Izbrisan uporabnik 7773

      Tukaj:

      Uresničevanje verske svobode vključuje pravico do odklonitve izpolnitve obveznosti, določene z zakonom, ki resno nasprotuje verskemu prepričanju osebe, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb, v primerih, ki jih določa zakon. (Če jaz to prav razumem. Naj pišejo zakone za ljudi, ne za pravnike...)

       

      Ja versko financiranje... Škodljive posledice ima na integracijo vernikov, na razne zamere med verniki drugih cerkev itd.

      Proti priseljenski? Mogoče. Ampak morajo priseljenci zadeti v njega, ne pa predlog v njih. In obravnava enako tudi druge cerkve. Če Slovenski verniki hočejo cerkev, naj si jo plačajo (pa da vidimo junake).

    • p pončo

      Tina, saj si že slišal za znan rek "Dobrota je sirota." ...

      No, sirota boš, če boš predobra do sebi drugačnih.

    • č česn

      fire, ti lepo piše v tem kaj si prilepil... "če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb, v primerih, ki jih določa zakon". To pomeni, da imaš pravico se zgovarjat na vero, dokler to ne ogroža pravic in varnosti drugih. V praksi to pomeni, da nima vera kaj dosti možnosti, da prevlada nad zakoni in pravili, ki veljajo za vse.

       

      Integriranje vernikov ne pomeni tega, da ne smejo imeti svoje mošeje. In tujec, ki je dal denar za mošejo, ni z ničemer poslabšal našega življenja. Bolj je dal delo par 10 slovenskim delavcem.

       

    • I Izbrisan Uporabnik 12672

      Islam ne priznava nobene ustave-zakonov razen korana.

      več kot očitno se jim bomo morali mi povsem prilagoditi slovenske ženske-dekleta se bodo morala povsem zakrivati,naučiti se bomo morali njihov jezik,na vsakem hribu bo stala džamija,konec svobode za ženske-dekleta,prisine poroke,deklic,obrezovanje deklic,fantov,na splošno konec svobode za ženske,dekleta.

      povsem se jim moramo prilagodit da se bodo počutili pri nas čim bolj domače vsaj politiki tako naši kot evropski tako menijo,saj se jim nihče ne upa postaviti jasnih pravil kaj je dovoljeno pri nas in kaj ne,in nihče jim ne razloži pravic žensk v evropi.

      že sedaj marsikje po evropi vsiljjujejo svojo vero,običaje,navade,pravila...,francija,britanija,švedska,,norveška,nemčija,BIH,albanija...,

      v nemčiji so si muslimani celo izmislili islamsko policijo je bilo po poročilih in so zvečer in ponoči preganjali ljudi z ulic,lokalov domov v lokalih so celo zahtevali da ne smejo več strežit alkohola to je bilo tudi v britaniji.,ponekod v franciji,britaniji so lokacije kamor nemuslimani ne upajo več ker jih tam preganjajo in nadlegujo muslimani.

    • č česn

      @peter g, če misliš da si večina ljudi želi in bo dopustila, da se to kaj ste napisali zgodi, ste naivni. Ne poznam tega primera "policije", ki ste ga povedli. Mene lahko tudi ta "policija" pristopi, pa jim bom razložil zakaj je to naša kultura in naši zakoni, zakaj je dovoljeno prodajati alkohol ko je to dovoljeno itd. Če pa bodo delali probleme, pa imamo pravo policijo, ki bodo naredili red in nasilneže dobili.

      Pa če kak slovenec nebo pristopo in suvereno podprl to, da naša pravila veljajo v naši državi, bomo pa potrdili našo teorijo o Slovencih kot večnih hlapcih. Do takrat pa, pri nam ni nobene "policije", in ne pustite se zvlečt v neko teoretiziranje o tem, kaj bi lahko bilo.

  • p pončo

    Podpiram. Zakonodaja se mora na tem področju nujno spremeniti!

  • h hedonist

    mislim, da je odgovor na vprašanje; zakaj je takšna zakonska ureditev kot je navedena v predlogu sploh dopustna? - torej odgovor je že v samem predlogu.

    Dejstvo, da zakonodaja dovoljuje financiranje verskih skupnosti ter objektov iz tujine, pomeni tudi, da del tega denarja pade v žepe tistim, ki odločajo o takšni zakonski ureditvi.

    Slovencem so v zgodovini že večkrat poizkušali izbrisati našo kulturno in nacionalno zavest. Kar spomnite se raznih nemčurjev, lahov, balkancev, ...itn. Vsi ti so polnili predvsem svoje žepe, vendar jim ni uspelo!


Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si