13. 10. 2015
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Gojenje strupenih živali prosto živečih vrst ni mogoče prepovedati na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, saj Zakon o ohranjanju narave in podrejeni pravni akti, obravnavajo prostoživeče vrste živali le z vidika njihovega varstva in ohranjanja narave, ne pa z vidika njihove strupenosti ali nevarnosti.
Prepoved in omejevanje zadrževanja živali v ujetništvu in s tem povezanim gojenje je za živali prosto živečih vrst z vidika ohranjanja narave že urejeno in je utemeljeno le, če gre za živali ogroženih vrst, če ravnanje ni v skladu s predpisi, ki urejajo področje mednarodne trgovine z ogroženimi živalskimi vrstami ali, če minimalni pogoji za zadrževanje živali v ujetništvu niso zagotovljeni. Tudi evropski in mednarodni predpisi, ki urejajo mednarodno trgovino z živalmi prosto živečih vrst, s katero je neposredno povezano zadrževanje živali v ujetništvu in gojenje, ukrepe s prepovedjo ali omejevanjem trgovine določajo glede na ogroženost ali invazivnost posameznih vrst in ne glede na njihovo strupenost. Slovenija kot država članica EU ne more samovoljno omejevati prostega pretoka dobrin, kamor sodijo tudi prosto živeče živalske vrste v okviru zakonite mednarodne trgovine z njimi.
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V sklopu veterinarstva in zaščite živali bi lahko razmislili le o možnosti prepovedi posedovanja vseh vrst prosto živečih živali fizičnim osebam s splošno utemeljitvijo, da fizične osebe za takšno lastništvo niso usposobljene in posledično ne morejo zagotoviti dobrobiti takih živali v ujetništvu.
Sicer so prosto živeče vrste živali v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, ravnanje z njimi pa ureja Zakon o ohranjanju narave in podrejeni pravni akti.
Iz vidika varovanja zdravja in življenja ljudi v zvezi z nevarnimi živalmi, pa že imamo sprejete določbe glede nevarnih živali. V 5. členu Zakona o zaščiti živali (ZŽIV) je definirano, kaj je nevarna žival, v 11. členu pa je določeno, da mora skrbnik z vzgojo, šolanjem ali drugimi ukrepi (na primer tako, da je preprečen pobeg) zagotoviti, da njegova žival ni nevarna okolici. Prijava posedovanja potencialno nevarnih živali je bila predpisana z novelo 2007 in je bila ukinjena z novelo 2013.
Sistematičnega nadzora ni, ker podatkov na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o posedovanju takih živali ne zbirajo in ker fizične osebe običajno te živali gojijo v stanovanjih. Stanovanje je po ustavi nedotakljivo, torej je oteženo izvajanje nadzora. Vstop v stanovanje proti volji lastnika je v zvezi z zaščito živali mogoč le v primeru suma kaznivega dejanja mučenja živali, s sodno odredbo.