Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Umik kovancev za 1 in 2 sotina iz obtoka

2078 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Takle predlog sem pred 3 leti že podal, deležen je bil podpore, odgovorni organ pa je podal nekakšen tipičen izmuzljiv odgovor, da se to ne da (kako pa da to gre na Finskem?) Morda bo vsled krize zdaj ravnanje drugačno. Predlagam, da se iz obtoka vzamejo in prenehajo uporabljati kovanci za 1 in 2 stotina (centa). Cene seveda lahko ostanejo v stotinih ali celo nižjih zneskih (npr. bencin), vendar se pri končnem plačilu (lahko samo pri gotovinskem) znesek zaokroži na 5 stotinov. S tem se izognemo problemu brezvrednega drobiža, ki si ga samo podajamo eden drugemu, z njim pa so samo stroški in sitnosti. V območju evra to ne bi bilo unikatno, saj teh kovancev ne uporabljajo na Finskem in Nizozemskem. Zaradi zaokroževanja se pri nakupih predvsem v trgovinah praviloma na dolgi rok zadeva uravnoteži, nekoliko so sistematično v dobičku le trgovine, ki prodajajo načeloma po 1 kos, kjer večinoma ne kupujejo več kot 2 izdelkov hkrati, vse cene pa so na 0,99, na primer čevlji po 49,99. Ker večina kupi le en par čevljev, večina plača 1 stotin preveč. V trgovinah, kjer se običajno kupuje več izdelkov (npr. samopostrežna) pa je statistično enako verjetno zaokroževanje navzgor in navzdol. Po neki ameriški analizi je povprečna izguba časa zaradi plačevanja s centi 5-10 sekund, za Evro je to kvečjemu več, ker je drobiža več različnih verednosti (1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 200 centov). Ker sta vedno udeleženi 2 osebi, je izguba precejšnja (do 20 sekund za 1 cent). Preračunano na uro to znese 1,80 EUR na uro, pa še teh 1,80 EUR se v glavnem izravna. Potem so tu še stroški, katere imajo trgovci z drobižem (inkaso kovancev, menjave drobiža, štetje ob koncu dneva in ob predajah blagajn itd.), stroški bank in stroški države. Kovanci za 1 stotin so bili uvedeni ob uvajanju evra, da trgovci ob pretvorbi ne bi preveč zaokrožali cen navzgor. Tega pomena več ni, vrednost pa je simbolična. Kot rečeno so mnoge države umaknile drobiž podobne vrednosti iz obtoka. Najočitnejša je v evro območju Finska, pa Švedska, Brazilija, Avstralija, Izrael, Nova Zelandija, še v revni Indiji v obtoku ni drobiža, manjšega od 1 rupije (približno 4 stotine). Opazen bi bil tudi prihranek države, saj stroški kovanja presegajo vrednost kovanca. Nizozemska centralna banka je izračunala, da bo prihranila 36 mio EUR, če ne bo uporabljala malih kovančkov. Hkrati predlagam, da morajo avtomati (npr. parkomati itd.) obvezno sprejemati tudi kovance za 5 stotinov, saj so ti zakonito plačilno sredstvo.

15 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Z znalček 62 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 9. 2015

Odziv Ministrstva za finance

V skladu z 11. členom Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura, Slovenija izdaja kovance izražene v eurih ali centih, v skladu z apoeni in tehničnimi specifikacijami, ki so bile določene z Uredbo Sveta (EU) št. 729/2014 z dne 24. junija 2014 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku. Slednja določa, da serija eurokovancev zajema osem apoenov v razponu od 1 centa do 2 eurov.

Glede na veljavne evropske predpise eurokovanci zajemajo osem apoenov, ki se uporabljajo v državah članicah, ki so prevzele euro. Znano je, da Nizozemska in Finska že vrsto let uporabljata pravilo zaokroževanja zneskov pri gotovinskih plačilih, vendar pa kovanci za 1 in 2 centa tudi pri njih niso bili v celoti umaknjeni iz obtoka.

O vprašanjih, povezana z nadaljnjo izdajo eurokovancev za 1 in 2 centa, je potekala tudi razprava v okviru Evropske unije. Že leta 2012 sta Evropski parlament in Svet od pristojnih institucij zahtevala, da preučijo uporabo različnih apoenov eurokovancev in eurobankovcev na podlagi meril stroškov in podpore javnosti. Glavni elementi te razprave so bili visoki stroški proizvodnje in obdelave eurokovancev za en in dva centa glede na njuno nominalno vrednost, znatno zmanjšanje količine (velika izguba) teh kovancev v obtoku in manjša kupna moč teh dveh majhnih apoenov. Razprava pa se je osredotočala tudi na vprašanje inflacije oziroma zaznane inflacije, in sicer zaradi zaskrbljenosti v širši javnosti, da bi morebitni ukinitvi izdaje kovancev ter njunemu umiku iz obtoka lahko sledilo zvišanje maloprodajnih cen. Takratna razprava se ni prevesila v korist umiku omenjenih dveh kovancev. Glede na to, da gre za dinamično aktivnost uporabe zakonitega plačilnega sredstva pa se spremljanje učinkov nadaljuje in v tej smeri bo tudi Ministrstvo za finance dodatno preučilo navedeno tematiko.

V zvezi s predlogom za obvezno sprejemanje kovancev za 5 centov na avtomatih odgovarjamo, da so eurobankovci in eurokovanci zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Ne glede na to, je v skladu s Priporočilom Evropske komisije z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo (2010/191/EU) možno zavrniti sprejem posameznih apoenov iz objektivnih razlogov.

Na podlagi navedenega Ministrstvo za finance nasprotuje predlogu za obvezno sprejemanje kovancev za 5 centov na avtomatih.

Priloge:

Komentarji