Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Regije v Sloveniji - uvedba regij

10676 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Uradna uvedba regij ali regionalizacija v Sloveniji je čisto zamrla. Škoda. Po zadnjih predlogih, ki so jih razni ministri skušali uvesti kot rešitev, smo dobivali neke čudne - umetno ustvarjene regije, ki nimajo zgodovinske podlage - oz zgodovinske regije so razbili na prafaktorje. Slovenija že ima pokrajine, ima zgodovinske pokrajine in te pokrajine imajo svoje meje. Zakaj ne bi enostavno uporabili teh? Tako dobimo smiselno in pravo regionalizacijo, saj imajo te pokrajine svojo tradicijo, narečja, svoje posebnosti, kulinariko, etnološke lastnosti,... skratke prepoznane so že v prostoru...? shrani.si/f/y/TS/3jJOksE8/zemljevid-slovenija-pokr.jpg Po tem imamo 8 pokrajin: Prekmurje, Štajerska, Koroška, Dolenjska, Notranjska, Gorenjska, J.Primorksa in S.Primorska. In morda Ljubljana kot mestna regija. (Kar se velikosti tiče: tudi Švicarski kantoni so nekateri s po 30.000 prebivalci, drugi pa miljonski).

14 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P Planet Slo 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 9. 2015

Odziv Ministrstva za javno upravo

V letošnjem letu bo Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo razvoja lokalne samouprave v Sloveniji in se v njej opredelila tudi o regionalizmu. Ustanovitev pokrajin bi v skladu s 143. členom ustave pomenila uvedbo novega upravnega sistema v upravno organizacijsko ureditev države. Uvedba novega upravnega sistema pa nujno poseže v položaj obstoječih upravnih sistemov, kar pomeni, da bi uvedba pokrajin močno posegla v obstoječo teritorialno ureditev državne uprave ter v položaj občin. Zaradi ozemeljske majhnosti in prebivalstvene šibkosti Slovenije bi bila členitev na pokrajine finančni, kadrovski, organizacijski in politični napor, ki bi bil glede na učinke nesorazmeren ukrep, na kar je opozorila tudi študija OECD. Zahteval bi politično in upravno infrastrukturo (voljeni predstavniški organi, pokrajinska uprava) in leta prilagajanj tako državnih institucij kot občin. Zato velja razmisliti, ali ne bi bilo mogoče pristojnosti, ki naj bi jih po ustavi opravljala pokrajina, izvajati na regionalnem nivoju v okviru drugih že obstoječih oblasti, z medobčinskim povezovanjem ali v upravnih okrajih ali centrih, še posebej na področju spodbujanja policentričnega razvoja, prostorskega načrtovanja, prometa, umirjanja čezmejnega vpliva večjih mest sosednjih držav in enakopravnega čezmejnega sodelovanja ter učinkovitosti in kakovosti upravljanja javnih storitev.

Priloge:

Komentarji




  • o opazovalka

    A bomo potem ukinmili nekatere nepotrebne občine? Sice rnismo naredili nič-.

    • P Planet Slo

      Tudi nekatere občine bi bilo treba ukiniti, ja. Občina mora imeti najmanj 3000 prebivalcev!

  • b bombon

    Kolikor vem, je uvedba regij oz. dežel zastala zaradi pomanjkanja politične volje, oz. tako kot bi pri nas vsaka vas rada bila občina, je podobno s pokrajinami in če bi se ugodilo vsem, bi na koncu dobili dežele velikosti, kot bi morale biti malo večje občine.

  • a andrejček

    Osebno bom podpiral vsak predlog, ki bo med regijami imel tudi regijo Dolenjska. Vse kar bi to preimenovalo v katerokoli drugo ime, pa moje podpore ne bo nikoli imelo.

  • Ikona uporabnika Alissa White-Gluz Alissa White-Gluz

    Sem za regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije, ampak ne zdi se mi nujno potrebno, da morajo biti regije zgodovinsko utemeljene. Regije so lahko tudi popolnoma umetno zasnovane, če je to kakorkoli koristno. Največja težava v Sloveniji je preveliko število občin, za katere plačujemo preveč. Manjše občine bi morali povezovati med seboj v večje enote in jih tako razvijati v mesta. Sprejeti bi morali zakon, s katerim bi se prepovedalo nepotrebno ustanavljanje novih občin.

     

    Kot primer navajam Ankaran, ki je do nedavnega spadal pod koprsko občino. Ankaran – in vse od njega še manjše občine – kot samostojna tvorba nima nobenega pravega potenciala za razvoj. Namesto, da bi ga priključili Kopru in ga vzajemno z njim razvijali, nemara v skupno "velemesto", razdrabljamo mesta na najmanjše in nefunkcionalne enote.

     

    Ključni problem v Sloveniji je, da smo Slovenci tako raznoliki (v slabem pomenu besede). Kako ima lahko dva milijona ljudi toliko narečnih skupin, toliko občin, toliko različnih običajev, kot jih imamo mi? Res je, da je to posebnost, ampak je ta posebnost neučinkovita, ker nas ne povezuje, ampak razdvaja. Navajeni smo reči, da mora biti vse zgodovinsko bogato, utemeljeno, etnično-kulturno raznoliko, ampak ne vprašamo se, kakšen vpliv ima to dejansko na učinkovitost države.

    • D DavidS

      Majhne občine se ustanavljajo ravno zato, ker so v okviru večjih občin razvojno postavljene na stranski tir. Praviloma pa je tako, da centri občin poberejo večino denarja, za periferijo pa ostanejo drobtinice....in potem je logično, da hoče vsaka vas imeti svojo občino.

       

      Drugače pa naše občine niso nobena posebnost....če se primerjamo s sosednjimi državami, imajo Hrvati in Avstrijci v povprečju manjše občine (za Madžare in Italijane ne vem)....ravno tako imajo manjše občine od nas v Nemčiji.

       

      Ne vem, od kod ideja, da so naše občine premajhne....

    • č česn

      Glede občine Ankaran imam osebno izkušnjo, da občina Koper (oziroma njen župan) Ankaran zapostavlja. Bo že skoraj 10-letna izkušnja.

       

      Druge države imajo tudi majhne občine, vendar te občine imajo manj obveznosti, vse večje projekte obravnavajo večje organizacijske enote, ki delajo večje projekte bolj racionalno.

       

      Od kod sploh kake informacije o regijah? Redno spremljam poročila, pa še nisem zasledil pogovorov o tej temi po volitvah

    • b bombon

      @David S, tudi če imajo Nemci podobno število prebivalcev na občino kot mi, to ne more biti edini primerjalni kriterij. Če imata državi kot sta Avstrija in Nemčija več kot dvakrat večji BDP na prebivalca kot mi, je logično da si lahko privoščijo tudi malenkost obsežnejšo lokalno samoupravo, sicer pa tudi v teh dveh državah združujejo občine oz. zmanjšujejo njihovo število, pri nas pa kljub temu da nas je kriza udarila bolj, gre število zaposlenih v javnem sektorju samo gor.

    • e en

      Strinjam se s prevelikim številom občin. Nikakor pa se ne strinjam s tezo, o nepotrebnosti zgodovinske utemeljenosti regij. ČE NE BOMO SAMO SPOŠTOVALI SVOJE ZGODOVINE, JE NE BO NIHČE! V Sloveniji bi morale biti naslednje zgodovinsko utemeljene regije: Goriško (severna primorska), Istra (primorska), Štajerska in Kranjska ter Prekmurje in Koroška.

    • D DavidS

      @bonbon

      Tako kot imajo Nemci in Avstrijci višji BDP, imajo tudi višje plače. Administrativni delavci torej pri njih stanejo relativno približno enako, kot pri nas.

       

      Pri nas velja, da "pripada" vsakemu prebivalcu določen znesek za lokalno samoupravo. Če želijo prebivalci Spodnjega Kašlja imeti svojo občino, naj jo imajo....če so pripravljeni, da bo zaradi tega šlo za administracijo 15% tega zneska namesto 10%, kolikor bi recimo šlo če bi bili del večje občine (ki bi jih ob tem verjetno zapostavljala, in jim za njihovo povprečnino vrgla le drobtinice).

       

      Drugače rečeno....če vsakemu pripada 1000 EUR letno, lahko prebivalci Sp.Kašlja porabijo 150 EUR za administracijo, 850 EUR pa za projekte v lastni občini. Pri tem lahko v administraciji prednostno zaposlujejo svoje občane, za 850 EUR pa se sami odločijo, kako in kje jih bodo porabili.

       

      Če so del večje občine Pljučnica pa bodo porabili 100 EUR za administracijo, 900 EUR pa bo porabljenih tako, kot bo določila Pljučnica, ki ima 10x več prebivalcev od Kašlja.

       

      Kaj je torej bolje za prebivalce Sp.Kašlja?

    • b bombon

      @David S: Pri nas bi vsaka vas rada bila občina, ker je občina tudi sosednja vas, ter zaradi tega ker vaščane o potrebnosti ustanovitve občine prepričujejo potencialni kandidati za župana, ki imajo svoje interese pri zaposlovanju, občinskih poslih in javnih občinskih razpisih (in zaradi istih razlogov se ob debati ustanovitve pokrajin množi število le-teh).

       

      Sicer je res da so bili manjši kraji v okviru nekdanjih večjih občin v preteklosti zapostavljeni, a za izboljšanje stanja se lahko (v okviru združevanja) iščejo rešitve tudi v smeri enakomernejšega razvoja občine, ne pa da se zaradi večjega števila občin podvaja lokalna javna uprava, javni izdatki in s tem višje davščine.

       

      Občine se financirajo iz povrpečnine, ki jih ima država namen zniževat, zemljiških davkov, kot je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (oz. bodoči nepremičninski davek), ki gredo ljudem v nos in drugih davkov. Ljudje bi imeli svojo občino (s tem večje stroške zaradi podvojene administracije in dodatne infrastrukture) in hkrati nižje davke, čeprav je to obratno sorazmerno, ampak že sedaj večina občin posluje negativno z zadolževanjem in lepo število občin sploh ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine.

    • D DavidS

      Občine se sedaj financirajo iz dela dohodnine in NUSZ. Če s tem ne dosegajo povprečnine, se razlika doplača in proračuna.

       

      Argument o poslovanju z minusom ne pije vode. Iz podatkov je jasno razvidno, da so med najbolj zadolženimi občinami (gledano na prebivalca) velike občine ravno tako (če ne bolj) zastopane kot majhne.

       

      Iz osebnih izkušenj zelo dobro poznam situacijo v dveh manjših občinah.....ena bi bila po kriterijih "primernosti" za odstrel (manj kot 2000 prebivalcev), druga je nekje na meji. V obeh so ljudje zelo zadovoljni s tem, da imajo lastno občino, in jih ne moti, da to samostojnost plačujejo s peščico odstotkov proračuna. Manjša od teh dveh občin je bila prej del veliko večje občine, kjer je bila povsem zapostavljena.....sedaj pa se občina razvija, ureja se infrastruktura, uspešno pridobivajo evropska sredstva za projekte. Že samo iz pridobljenih evropskih sredstev so več kot pokrili stroške celotne (in ne samo dodatne) občinske administracije....v sosednji (njihovi bivši) občini so pri tem veliko manj uspešni.

       

      Je pa res, da (če odštejemo evropska sredstva) plačujejo za plače zaposlenih 17% občinskega proračuna namesto 12% (kolikor to znese v največjih mestnih občinah).