V naš jezik prodira vse več tujk zaradi govorcev samih. Predlagam, da se na javnih občilih uvede pregled nad izbiro besed, saj imamo za marsikatero tujko lepo slovensko sopomenko. Opozarjam tudi na izginjajoče besede kot so davi, drevi in podobno.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kulturo
V zvezi s predlogom, da se v javnih občilih uvede pregled nad izbiro besed, opozarjamo, da Zakon o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10) opredeljuje status slovenščine v javnosti predvsem v odnosu do tujih jezikov. Vprašanja tujk se ne dotika, saj je to jezikoslovno tako zapleteno vprašanje, da bi ga bilo v pravnem smislu zelo težko urediti tako, da bi zagotovili spoštovanje načel za pripravo predpisov, kot jih določa Resolucija o normativni dejavnosti, zlasti načelo določnosti, ki zahteva pripravo splošno razumljivih in jasnih predpisov, kar zagotavlja enakost pred zakonom ter onemogoča različno tolmačenje oziroma uporabo predpisov v praksi. Tujke so običajni jezikovni pojav v vseh jezikih, njihovo vključevanje v ciljni jezik je zvezen proces, njihova prisotnost pa je v različnih besedilih bolj ali manj nevtralna oziroma moteča.
Mediji namenjajo jezikovni kulturi različno pozornost oz. do problema kažejo različno stopnjo ozaveščenosti. Izbor besedišča in v tem okviru vprašanje tujk je v zapleteni strukturi jezikovne organizacije medijskih vsebin le en vidik jezikovne kulture, saj se mora vpenjati v funkcionalno celoto, ki jo narekuje sporočilnost, pri čemer so v razmerju soodvisnosti izbor besedišča, skladenjske strukture, pragmatični vzorci, ne nazadnje tudi žanrska pravila, vključno z načelom korektnosti pri poročanju in komentiranju dogodkov.
Najpomembnejši kriterij izbora besedišča v smislu ustreznosti ni samo njena slovenskost, pač pa je najbolj ustrezna tista različica, ki je najbolj razširjena (v določeni zvrsti jezika) in izpričuje največjo stopnjo zmožnosti vključevanja v slovenščino v smislu neproblematičnega sklanjanja in spreganja. Razširjenost besede pa pomeni tudi njeno največjo stopnjo razumljivosti za govorce. Tujke so v slovenščino vstopale skozi stoletja njenega razvoja in jo, čeprav se zdi ta ugotovitev nenavadna, bogatile. Jezik je namreč sprejemal besede, ki danes tvorijo repertoar označevalcev osnovne predmetnosti, ki nas vsakodnevno obkroža. Če na pojav gledamo iz širše perspektive, ugotovimo, da so govorci izraze, ki jih danes dojemamo kot popolnoma domače, v nekem obdobju sprejeli v svoj jezik, prim. npr. nekaj najstarejših izposojenk: barva, kuhati, pek, ubogati (iz germanščine), denar, hlače, miza, šola, žoga (iz romanščine), klobuk, šotor, tovor, žep (iz madžarščine). Še v 19. stoletju so slovenščino okrepile z današnjega vidika popolnoma neproblematične besede, kot so pročelje, razkošen, značaj (iz hrvaščine), uspeh, spodoben, iskren, nagrada (iz ruščine), geslo, naslov, stroj, tovarna (iz češčine) in strog, ustava, vpliv (iz poljščine), prim. Stanko Bunc 1964. Če poznamo dinamiko jezikovnih stikov v časovni perspektivi, tudi lažje razumemo, da tujke ne morejo ogrožati slovenščine. Procesi, ki so potencialno ogrožujoči za jezik, se odvijajo na ravni jezikovnih področij, kjer se dogajajo kršitve jezikovnih pravic, ki so ustavno in zakonsko določene (npr. jezikovne pravice delavcev v podjetjih v tuji upravi).
Največji vpliv na jezikovno podobo medijskih vsebin imajo vendarle bralci/poslušalci/gledalci in njihova pričakovanja, saj je v interesu medija čim večji doseg pri izbrani ciljni skupini prejemnikov. Če ocenjujete, da ima določen medij neprofesionalen odnos do jezika, vam svetujemo, da se s predlogom obrnete nanj, pri čemer lahko izkoristite tudi sodobne načine neposrednega odziva, ki jih omogoča spletna tehnologija.
Kako daleč iti v jezikovni čistosti?
Se zjutraj zbudite, skuhate KAVO v DŽEZVI, pojeste SENDVIČ, oblečete POLO majico, KAVBOJKE, obujete pa COPATE? Dobro. Nato pokličete po TELEFONU PAR KOLEGOV iz službe, pojamrate čez POLITIKO ali o drugih PROBLEMIH glede gradnje DŽAMIJE, ali malo manjše MOŠEJE, pa še o tem, če nekomu gredo v NOS vsi verski OBJEKTI. Nato se zmenite za izlet v ROVTE, kamor boste šli z AVTOMOBILOM ali MOTORJEM, saj boste tako hitrejši in ne boste MANJKALI na OTVORITVI razstave, ki bo paša za OČI, v ČITALNICI knjižnice, kjer boste na sprejemu za GOSTE spili z užitkom VINO, LIKER, a ne ves LITER. Potem boste prišli tja, kjer je vaš DOM, na MIZO boste dali SOLATO z RUKOLO, pa ČOKOLADO, nato se boste ulegli na KAVČ in gledali TELEVIZIJO, morda boste spremljali še druge MEDIJE. Za naslednji dan boste načrtovali obisk KINA, ali pa boste raje šli v DISKO, še bolj DOBRODOŠLI boste v novem KLUBU? Nato boste iz OMARE vzeli PIŽAMO, si zaželeli sladke SANJE, ker ste poslušali dobro "deželno" glasbo namesto countryja. Ali pa boste zaradi MORALNEGA mačka sklenili, da boste TRENIRALI TENIS...
Tole je vzelo pet minut, kaj vse še povemo še v 24 urah in v vsem življenju ... Hočem reči - marsikatera beseda je nekoč (lahko) bila tujka, saj ima tuji izvor. Niti sami se jih ne zavedamo. Meja je potrebna, a jo bo težko določiti, ker je jezik živa stvar in slovenskih besed ob že tako nizki zavesti o lastnem jeziku ne bo mogoče vsiliti.
Če so to največji problemi, ki nas tarejo kot državljane, potem moram živeti v najboljši državi na svetu...
Niti ne, nazaj v realnost.
Za ureničitev predloga bi lahko oblikovali novi forum, na katerem bi objavljali primere ko govorec ne obvlada besednega zaklada za izražanje svoje zamisli.
Mediji uporabljajo za islamski verski objekt tujo besedo džamija. To besedo lahko nadomestimo z ustrezno slovensko besedo mošeja. Že sama "dž" ali "đ" ni slovenska črka, kaj šele potem beseda džamija.
Ohranjajmo in varujmo naš jezik. Drugi ga namesto nas ne bo.
Z vsem srcem ZA! Zakaj? Ker je res moteče, da se uporablja toliko tujk namesto dobrih domačih besed (npr. implementacija=udejanjanje, relevantno=pomembno itd). In res, le kaj je narobe z besedami sinoči, davi, drevi
Žal, včasih tudi novinarji ne vedo, kaj neka tujka pomeni. Da se o politikih in drugih javnih govorcih sploh ne menimo. Vsi skupaj si, na žalost, tudi z dvojino niso v najbolj prijateljskih odnosih.