25. 8. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Delovni čas je delovnopravna kategorija, ki je pomembna tako za delavce kot tudi za podjetje in organizacijo dela znotraj podjetja. Delovnega časa ne ureja samo zakonodaja, ampak tudi številni avtonomni viri (kolektivne pogodbe na različnih ravneh dogovarjanja, splošni akti). Delovni čas pa je tudi predmet urejanja različnih mednarodnih norm, za katere je značilno, da različna vprašanja glede delovnega časa pogosto urejajo z vidika delovnega časa kot človekove pravice.
Glede splošne zakonske ureditve dela s krajšim delovnim časom pojasnjujemo, da lahko v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13-popr. in 47/15, v nad.: ZDR-1) delavec sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim Časom od polnega. Delavcu, ki dela krajši delovni čas pripadajo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavcu, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (Če je sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovico polnega delovnega časa, mu pripadajo pravice v polovičnem obsegu). Drugače je le v primeru tistih pravic, ki jih zakon za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom posebej ureja (65. člen ZDR-1). Sorazmernost pri uveljavljanju pravic se nanaša predvsem na plačo, na regres za letni dopust, in druge t.i. deljive pravice, pa tudi na upoštevanje delovne dobe pri obračunu dodatka za delovno dobo oziroma jubilejno nagrado.
Drugače pa je, če delavec dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. V tem primeru je treba izhajati iz 67. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni Čas v skladu s posebnimi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, pravice iz socialnega zavarovanja, kot da bi delal polni delovni čas. Tudi glede pravic iz delovnopravnega statusa je tak delavec bliže zaposlitvi s polnim delovnim časom, saj drugi odstavek 67. člena ZDR-1 določa, da ima delavec, ki dela s krajšim delovnim časom v skladu s posebnimi predpisi, pravico do plačila po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. V teh primerih je torej delavec glede pravic iz delovnopravnega statusa bliže zaposlitvi za polni delovni čas. Načelo sorazmernosti uveljavljanja pravic in obveznosti v teh primerih ne velja, razen v tistih primerih, ki jih določa zakon.
Pravico staršev do krajšega delovnega Časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva podrobneje ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, Št. 26/14, v nad.: ZSDP-1). Ta v 50. Členu določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
Prav tako ima eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim Časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev.
Zakon ureja še posebnosti v primerih izjem od neprenosljivosti starševskega dopusta ter nego in varstvo zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju (glej zlasti tretji in četrti odstavek 50. člena ZSDP-1).
V vseh predhodno navedenih primerih delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
Zakon še določa, da mora v primerih po ZSDP-1 krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, delavec pa obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom.
Obveznost zagotavljanja starševskega dopusta s strani delodajalca sicer ureja ZDR-1 v 186. členu, v skladu s katerim je dolžnost delodajalca zagotoviti izvedbo starševskega dopusta v skladu z ZSDP-1.
Glede na predhodno obrazloženo ureditev dela s krajšim delovnim Časom v povezavi z ureditvijo starševskega varstva in družinskih prejemkov ugotavljamo, da vsebino predloga, podanega preko orodja predlagam.vladi.si, smiselno enako že ureja trenutno veljavna zakonodaja.
Odziv Ministrstva za finance
1. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14; v nadaljevanju: ZSDP-1) v 50. členu določa, da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva:
- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
- eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev;
- eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu, ki mu zagotavlja tudi pravico do plače po dejanski delovni obveznosti.
Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Republika Slovenija mu do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija tako staršu, ki uveljavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, do polne delovne obveznosti plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.
2. Menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je je predlagana vsebina že urejena z veljavno zakonodajo.