18. 8. 2015
Odziv Ministrstva za zdravje
Denarno nadomestilo v primeru bolezni se izplačuje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se nadomesti začasna izguba delovne zmožnosti ekonomsko aktivnih zavarovancev. Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo skladno z 28. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 — ZUJF, 21/13 — ZUTD-A, 63/13 — Z1UPTDSV, 91/13, 99/13 — ZUPJS-C, 99/13 — ZSVarPre-C, 111/13 — ZMEPIZ-1 in 95/14 —ZUJF-C; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, vrhunski športniki in vrhunski šahisti, rejniki ter kmetje, če so za to pravico zavarovani.
Skladno z 29. členom ZZVZZ imajo zavarovanci v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. delovnega dne zadržanosti od dela. Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo v tem primeru delodajalec v svoje breme, saj je nadomestilo plače pravica iz delovnega razmerja, opredeljena tudi v 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 — popr. in 47/15 — ZZSDT).
Nadalje ZZVZZ v drugem odstavku 34. člena določa, da zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo plače še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo. Na podlagi vsega zgoraj navedenega na Ministrstvu za zdravje zaključujemo, da je zdravstvena zakonodaja na tem področju ustrezna. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ne more pripadati osebi, ki plače sploh ne prejema. Ima pa taka brezposelna oseba na voljo druge socialne transferje (na primer denarno socialno pomoč), ki jih ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13).