10. 8. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s posredovanim vprašanjem pojasnjujemo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) uvedel kar nekaj novosti z vidika zavarovancev, med drugim je kot novo kategorijo zavarovancev v 18. členu določil osebe v drugem pravnem razmerju, in sicer se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov skladno s predpisi, ki urejajo to delo. Kot delo iz drugega pravnega razmerja se Šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Iz predmetnega člena izhaja, da se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki opravljajo delo po avtorski ali podjemni pogodbi, če niso vključene v sistem obveznega zavarovanja na drugi podlagi (izjema upokojenci in dijaki ter Študentje). Prispevki se v tem primeru obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, ki jo v konkretnem primeru v skladu z 146. členom ZPIZ-2 predstavlja vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje kot dohodek. Stopnja in višina prispevkov pa se določa z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost. Zavezanci za plačilo prispevka zavarovanca so v skladu z 1. alinejo prvega odstavka 152. člena ZPIZ-2 v primeru drugega pravnega razmerja zavarovanci, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca pa so v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 153. člena ZPIZ-2 izplačevalci prejemkov. Stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za predmetne zavarovance v skladu z 8. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost znašajo 15,50% za zavarovanca in 8,85% za izplačevalca prejemkov. Izplačevalec prejemka pa je v skladu s predpisi o davčnem postopku dolžan tudi obračunati prispevek delodajalca in zavarovanca in oba tudi odvesti.
ZPIZ-2 pa je poleg omenjenega v 20. členu določil tudi posebne primere zavarovanja, in sicer se za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni obvezno zavarujejo tudi osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo delo iz 18. člena tega zakona, vendar pa pri opravljanju tega dela niso zavarovani na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona. Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz 2. alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 pa se v skladu z 4. odstavkom 143. člena ZPIZ-2 določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost. Iz prejšnjega odstavka je mogoče razbrati, da stopnja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za izplačevalca prejemkov znaša 8,85%. Zavezanci za plačilo prispevkov v tem konkretnem primeru so izplačevalci. V primeru, Če bo oseba zavarovana zgolj za posebne primere zavarovanja (če ne plačuje polnih prispevkov), ji ne teče pokojninska doba in se ji ti prejemki ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavarovana pa bo za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v primeru invalidnosti in smrti, kar pomeni, da bo lahko koristila pravice v primeru nastopa predmetnih rizikov.
Pojasnjujemo, da je tako potrebno po ZPIZ-2 ločevati med vključitvijo v obvezno zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja ter vključitvijo v zavarovanje za posebne primere zavarovanja. Vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja določa višje prispevke, posameznik pa je na tej podlagi zavarovan za vse rizike, ki jih ZPIZ-2 predvideva v svojih določbah, na podlagi te vključitve pa je posameznik upravičen tudi do ustrezne zavarovalne dobe in pokojninske osnove.
Na podlagi posebnih primerov zavarovanja pa posameznik ni upravičen do zavarovalne dobe, niti se prispevki ne upoštevajo pri določanju pokojninske osnove. Upoštevaje višino prispevkov tudi pojasnjujemo, da ni mogoče enačini obeh primerov zavarovanja, saj so prispevki na podlagi obvezne vključitve v zavarovanje bistveno višji, posledično pa višje tudi pravice, ki jih posameznik na tej podlagi lahko pridobi. Pojasnjujemo še, da gre v primeru vključitve v zavarovanje za posebne primere zavarovanja za zavarovanje za invalidnost in smrt v primeru poškodbe pri delu, kar pomeni, da oseba plačuje prispevek za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V primeru posebnih primerov zavarovanj so namreč osebe v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene iz drugega naslova in bi se tako v primeru, ko bi bila poškodba oziroma bolezen v vzročni zvezi z opravljanjem dejavnosti/dela, taka poškodba štela za poškodbo izven dela. Z opravljanjem dejavnosti/dela se povečujejo možnosti za nastanek poškodb, zaradi Česar je predvideno zavarovanje za ta primer, v kolikor je posameznik obvezno zavarovan na drugi podlagi in poleg tega opravlja delo po podjemni pogodbi. S tem načinom vključitve v zavarovanje tako oseba plača prispevek za te primere in se tako poškodbe/bolezni, ki nastanejo pri opravljanju predmetne dejavnosti štejejo za poškodbe pri delu, zavarovanci pa imajo tako v primeru nastopa zavarovalnega primera več/višje pravic, kot pa če predmetnega zavarovanja ne bi imeli. Plačuje se tako povišan riziko za nastop invalidnosti in smrti, ker oseba opravlja dejavnost, za katero ni vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje na drugi podlagi.
Pojasnjujemo, da v primeru, ko je posameznik zavarovan zgolj za posebne primere zavarovanja (če ne plačuje polnih prispevkov), ne teče pokojninska doba in se ti prejemki tudi ne vštevajo v pokojninsko osnovo, tak posameznik pa je zavarovan za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v primeru invalidnosti in smrti, kar pomeni, da bo lahko koristil pravice v primeru nastopa predmetnih rizikov.
V zvezi s samimi pravicami pa še pojasnjujemo, da so pravice na podlagi invalidnosti in smrti odvisne tudi od tega, ali se poškodba oziroma bolezen, ki je vzrok na nastanek invalidnosti, posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali pa posledica bolezni, poškodbe zunaj dela. Invalidsko pokojnino lahko npr. pridobi zavarovanec, pri katerem je podana poškodba pri delu/poklicna bolezen, ne glede na pokojninsko dobo, ki jo je dosegel do časa nastanka invalidnosti, v kolikor pa je invalidnost posledica poškodbe/bolezni zunaj dela, pa se lahko pridobi invalidska pokojnina pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti zavarovanec dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. V določenih primerih tako vključenost v posebne primere zavarovanja lahko pomeni, da je posameznik upravičen do pravice, do katere sicer ne bi bil upravičen. Na drugi strani pojasnjujemo, da je tudi sama odmera pravic odvisna od vzroka za nastanek poškodbe/bolezni, saj se invalidska pokojnina odmeri v odstotku, ki je predpisan za moškega za 40 let pokojninske dobe (57,25%), ne glede na to, da ima morebiti tak posameznik zgolj 1, 2, ali pa 10 let pokojninske dobe. Invalidska pokojnina za posameznika, pri katerem je invalidnost posledica poškodbe/bolezni zunaj dela se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, vendar najmanj v višini 36% (moški) oziroma 39% (Ženske). Podobno velja tudi v primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe/bolezni, katere vzrok je v opravljanju predmetne dejavnosti. Tudi v tem primeru so lahko vdova, potomci oziroma drugi družinski člani upravičeni do vdovske/družinske pokojnine ravno zato, ker je bil tak posameznik vključen v predmetni sistem za posebne primere zavarovanja, ravno tako je lahko odmerjena višja pravica.
Na podlagi zavarovanja za posebne primere zavarovanja tako posameznik ni upravičen do pokojninske dobe in se prejemki ne štejejo v pokojninsko osnovo, vendar pa to ne pomeni, da na tej podlagi posamezniki ne morejo biti upravičeni do nobenih pravic. Kot izhaja zgoraj, so posamezniki oziroma njihovi družinski člani lahko upravičeni do pravice oziroma so lahko na tej podlagi upravičeni do višje pravice, seveda pa zgolj v primeru nastopa rizika, na podlagi katerega se take pravice lahko priznajo, kar pa je ne nazadnje smisel zavarovanja, to je da je posameznik zavarovan za nastop določenega rizika in je v primeru nastopa tega rizika upravičen tudi do določenih pravic, v kolikor pa do nastopa rizika ne pride, pa tudi pravic posameznik iz tega naslova seveda ne more koristiti. Zavarovanci v primeru nastopa invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, lahko ob izpolnjevanju pogojev tako pridobijo pravico do invalidske pokojnine, kot če bi bili obvezno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, pa bi bili družinski člani ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do družinske oziroma vdovske pokojnine, kot če bi bila taka oseba obvezno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Glede na zapisano tako menimo, da ni potrebe po spreminjanju ureditve posebnih primerov zavarovanja, saj posameznik na podlagi plačila prispevkov lahko pridobi določene pravice, če nastopi zavarovalni riziko. Posameznik v tem zavarovanju ni zavarovan za primer nastopa rizika starosti, zaradi česar mu tudi zavarovalna doba ne teče, ravno tako mu niso priznani prispevki pri ugotavljanju pokojninske osnove za starostno/predčasno upokojitev, je pa zavarovan za povečan riziko nastopa invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in iz tega naslova lahko pridobi tudi ustrezne pravice. Enačenje posebnih primerov zavarovanja z obvezno vključitvijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja ni smiselno, saj se nenazadnje plačuje tudi različna višina prispevkov, zato je tudi obseg zavarovanja različen.