25. 8. 2015
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma bi želeli poudariti, da je iz strukture zavezancev glede na dosežene dohodke v letu 2013 razvidno, da v Sloveniji pretežni del davčnih zavezancev prejema dohodke do povprečne plače (za leto 2013 je znašala le-ta 18.278 evrov), in sicer skoraj 70%, plačali pa so skupaj nekaj več kot 20% dohodnine. Okoli 29% davčnih zavezancev je v letu 2013 prejelo dohodke v višini med eno in tremi povprečnimi plačami, delež njihove davčne obveznosti v skupni dohodnini pa je znašal okoli 58%. Zavezancev z doseženimi dohodki v višini nad tremi povprečnimi plačami (torej nad 54.800 evri) pa je imelo le 1,7% davčnih zavezancev. Dohodnina, ki so jo plačali ti zavezanci pa je v skupni dohodnini zavzemala slabih 22%.
Analiza zavezancev po davčnih razredih pa nam pokaže, da je praktično večina (okoli 60%) zavezancev v prvem davčnem razredu, nekaj več kot 31% pa je porazdeljenih v drugi davčni razred. Torej je v tretjem in zadnjem, četrtem davčnem razredu le peščica zavezancev, saj jih je tako v tretjem nekaj več kot 8,3%, medtem, ko jih v zadnjem davčnem razredi ni niti pol odstotka.
Glede na to, da predlog, ki je bil posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si ne vsebuje konkretnega predloga o višini spremembe meje med drugim in tretjim davčnim razredom, smo na Ministrstvu za finance pripravili sicer spremenjeno lestvico in ocenili kakšen vpliv bi tako pripravljena sprememba imela na javnofinančne prihodke, kot tudi na posameznika.
Tako bi se, ob predpostavki zvišanja meje med drugim in tretjim davčnim razredom za okoli 1.040 evrov (to pomeni zvišanje meje iz 18.960 na 20.000 evrov na letnem nivoju) javnofinančni prihodki iz naslova dohodnine znižali za okoli 52 mio evrov. Že pri tako majhni spremembi meje dohodninskega razreda pa torej to na eni strani pomeni kar visok izpad sredstev iz naslova davčnih prihodkov, kar je razlog predvsem v strukturi davčnih zavezancev po davčnih razredih (podrobnejša anliza je bila podana uvodoma), medtem ko na drugi strani to ne predstavlja bistvenega učinka na posameznika. Namreč na podlagi teoretičnih izračunov, bi tako imel zavezanec, ki prejema 1,5 povprečne plače (letno to pomeni dohodek v višini okoli 28.650 evrov) na letnem nivoju le za 8 evrov nižjo dohodnino (mesečno manj kot 1 evrov). Pri zavezancu z dvema povprečnima plačama pa bi bila tako dohodnina nižja za 146 evrov, kar pa na mesečnem nivoju pomeni, da bi mu bilo obračunano za 12 evrov manj dohodnine.
Predlog bi torej ob drugih nespremenjenih elementih, ki vplivajo na davčno obveznost posameznika (primeroma prispevki za socialno varnost), na eni strani sicer pomenil manjšo razbremenitev zavezancev za dohodnino, vendar pa bi na drugi strani pomenil izpad prihodkov iz naslova dohodnine, kar pa glede na še vedno neugodne javno finančne razmere ni sprejemljivo.
Se pa na Ministrstvu za finance zavedamo, da je obremenitev dela, predvsem tistega najproduktivnejšega dela prebivalstva v Sloveniji razmeroma visoka, kar je razvidno tudi na podlagi mednarodne primerjave OECD (Taxing wages). Vendar pa nam podatki nakazujejo, da največji delež v obremenitvi dela predstavljajo prispevki za socialno varnost, kar kaže na to, da je dejansko rešitve glede razbremenitve v stroških dela potrebno iskati predvsem v sistemu obveznega socialnega zavarovanja. Iskanje rešitev glede stroškov dela je potrebno povezati s cilji oziroma zavezami na področju socialnih zavarovanj, predvsem pa tudi v povezavi s pravicami iz naslova socialnih zavarovanj ter stopnje solidarnosti v teh sistemih.
V Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 na področju davčne politike je vključena zaveza v smeri ustvarjanja razmer za postopno znižanje obremenitve dela ob fiskalnih zmožnostih države, in sicer preko zelene proračunske reforme (postopna ukinitev okolju škodljivih subvencij), ter dodatna zaveza v smeri proučitve možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitev plač visoko kvalificirane delovne sile. Nadalje pa je ena izmed prioritetnih aktivnosti Ministrstva za finance v obdobju 2015 do 2017 prestrukturiranje bremena javnih dajatev, katere cilj je na novo določiti porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, s ciljem povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in znižanja obremenitve dohodkov iz dela.