Predlagamo vladi,da sprejme v ustavo zakon o pravici do pitne vode in da se socialno ogroženim in državljanom,ki ne morejo sproti plačevati položnic za dobavo vode,da se sprejme zakon po vzoru Francije,da se tem ljudem ne sme odklopiti voda.Voda je vir preživetja in zdravlja vseh državljanov.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) in na njegovi podlagi sprejeta Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki sta v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor (MOP), eksplicitno ne urejata prekinitve oskrbe s pitno vodo v primeru neplačila teh storitev.
Oskrba s pitno vodo je v skladu z ZVO-1 obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Občine navedeno javno službo samostojno urejajo s svojimi predpisi na način, ki ne sme biti v nasprotju s predpisi, ki za izvajanje te javne službe veljajo na državni ravni.
V pristojnost občin spada tudi določanje podrobnejših pogojev prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo. Ker med obveznost občin spada tudi trajno in nemoteno zagotavljanje oskrbe s pitno vodo MOP meni, da podani predlog sprememb predpisov ni primeren, saj bi s takšnim urejanjem lahko ogrozili zagotavljanje oskrbe s pitno vodo.
Pri tem je treba opozoriti na Odločbo Ustavnega sodišča RS (št. Up-156/98 z dne 11. 2. 1999), ki med drugim navaja, da je prekinitev dobave vode sredstvo, s katerim je varovana izterjava računa za dobavljeno, a ne plačano vodo. Glede na to, da za dobavitelja vode velja kontrahirna dolžnost, to sredstvo služi uravnoteženju položaja pogodbenih strank. Dobavitelju vode je s pomočjo tega sredstva tudi zagotovljen sorazmerno reden dotok sredstev, potrebnih za opravljanje dejavnosti. Hkrati je olajšana izpolnitev obveznosti države oziroma lokalne skupnosti, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo z vodo kot javno dobrino (drugi odstavek 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/93 - ZGJS, in 1. točka prvega odstavka 26. člena Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/93; ZVO). Če bi znaten del oseb, ki jim je zagotovljena oskrba s pitno vodo, tako nastalega dolga ne plačeval redno, bi to lahko onemogočilo nemoteno delovanje javne službe. Vodenje postopkov prisilne sodne izterjave pomeni namreč zamudo v plačilu in nepredvidljivost dotoka dohodkov.
Zagotovitev nemotene oskrbe s pitno vodo, čemur služi prekinitev dobave vode, je ustavno dopusten cilj. Ukrep, uporabljen v obravnavanem primeru za dosego tega cilja, je primeren. Zaradi drastičnosti posledic je mogoče pričakovati, da bo dolg poravnan. V vsakem primeru pa ne bo naraščal. Ukrepu tudi ni mogoče oporekati nujnosti, se pravi, da bi ga bilo mogoče nadomestiti z enako učinkovitim, a blažjim sredstvom.