Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

javnost poslovanja inšpektorjev

3463 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Ugotavljam, da je poslovanje inšpekcijskih služb v državi porazno. Inšpektorji imajo po eni strani trajni mandat, plačo črpajo iz proračuna. Po drugi strani pa nad inšpektorji ni nobene učinkovite kontrole. Zlasti ni kontrole javnosti. V praksi se srečujem z problemi, ko gradbeni inšpektorat več let postopka nelegalne gradnje sploh ne uvede. Korupcijska komisija in varuh človekovih pravic že več let ugotavljata, da je takšno stanje, zlasti na gradbenem inšpektoratu porazno. Smisel inšpekcijskih ukrepov pri nelegalni gradnji je namreč v odpravi nelegalnega stanja, ki je s takšno gradnjo nastalo, in jasno je, da že zgrajeni objekt odprave ne more preprečiti. Če jo lahko, je nelegalno stanje vzdržalo – obveljalo, kar pa je z vidika pravnosti države (2. člen Ustave Republike Slovenije) nesprejemljivo. Podatki Varuha človekovih pravic kažejo, da je vedno več prijav in pobud, ki se nanašajo na problematiko inšpekcijskih postopkov s področja gradbeništva. Pobudniki so se na Varuha obračali predvsem zaradi dolgotrajnosti postopkov, nezadovoljstva z (ne)ukrepanjem inšpektorata, neizvrševanja inšpekcijskih odločb, ne odgovarjanja inšpektorata na vloge ipd. Predvsem je problematična ugotovitev Varuha, da pristojni organ nima evidentiranih oziroma označenih prioritetnih zadev, kar ne zagotavlja preglednosti. Predstojnica gradbene inšpekcije je navajala, da so upravni oziroma inšpekcijski postopki predolgi, da inšpekcija nima ustreznih kriterijev v zvezi z vodenjem postopkov gradbene inšpekcije. Predstojnica je tudi izpostavila, da trenutno ni učinkovitega in urejenega nadzora nad inšpektorji glede postopkov in zadev, ki ostajajo nerešene oziroma so »puščene v omarah oziroma predalnikih« ! Glede na navedeno vladi R Slovenije predlagam, da v inšpekcijskih postopkih predpiše, da je inšpekcija na posamezni enoti na svoji spletni strani dolžna javno objaviti in vzdrževati vedno dostopen arhiv zadev, iz katerega je razvidno kdaj je inšpekcija prejela prijavo v posamezni zadevi , kdaj je uvedla inšpekcijski postopek oziroma kdaj naj bi bil ta uveden glede na vrstni red obravnavanja zadev oziroma v kakšnem predvidenem času bo postopek uveden. V postopkih gradbenih inšpektorjev predlagam, da se javno objaviljo le podatkih o nepremičninah glede katerih tečejo inšpekcijski postopki, saj s tem ne bo poseženo v pravico do zasebnosti. Predlagam tudi zaostritev kazenske odgovornosti inšpektorjev v primeru, ko ti očitno kršijo vrstni red obravnavanja posamezne zadeve. Vladi tudi predlagam, da z zakonom natančno predpiše vrstni red obravnavanja zadev v postopkih gradbenih inšpektorjev.

29 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B bojanh1 22 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 9. 2015

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma pojasnjujemo, da je Ministrstvo za javno upravo pripravilo odgovor v okviru svojih pristojnosti na področju sistemskega urejanja uslužbenskega sistema, inšpekcijskega nadzorstva in upravnega poslovanja. Navedb glede delovanja gradbenih inšpektorjev ministrstvo ne komentira in predlaga, da o tem delu predloga pripravi pojasnilo Ministrstvo za okolje in prostor oziroma pristojni inšpektorat.

Glede samega predloga najprej pojasnjujemo, da so inšpektorji javni uslužbenci – uradniki oziroma uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki imajo sklenjeno delovno razmerje praviloma za nedoločen čas in nimajo mandata. Glede pravic in obveznosti zanje velja Zakon o javnih uslužbencih - ZJU (Uradni list RS, št. 63/07-upb, 65/08 in 40/12), glede vprašanj, ki jih ZJU ne ureja, se uporablja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13-popr.), velja pa tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Uradni list RS, št. 43/07-upb in 40/14). Upoštevaje navedene predpise torej obstajajo ustrezne pravne podlage za ugotavljanje odgovornosti inšpektorjev v zvezi z opravljanjem njihovega dela, za izvajanje navedenih predpisov in za spremljanje dela ter ugotavljanje morebitnih kršitev delovnih obveznosti pa so pristojni in odgovorni glavni inšpektorji kot predstojniki.

Za inšpektorate kot organe državne uprave velja Uredba o upravnem poslovanju - UUP (Uradni list RS, št. št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07 (122/07 popr.), 31/08, 35/2009, 58/2010, 101/2010 in 81/2013), ki določa, da je treba vsako delo organov, kadar opravljajo upravne naloge, dokumentirati z ustreznim pisnim zapisom - dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo kasneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. UUP določa, da je evidenca dokumentarnega gradiva temeljna evidenca o opravljanju del in nalog organa in je podlaga vsem drugim evidencam, ki se nanašajo na delo organa. Evidenca dokumentarnega gradiva se vodi o vseh zadevah, dosjejih in dokumentih, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu in se vodi z informacijskim sistemom.

Vso prejeto pošto v fizični ali elektronski obliki evidentirajo javni uslužbenci v glavni pisarni, pri čemer se v informacijskem sistemu evidentirajo podatki v skladu s 148. členom UUP, in sicer med ostalimi naslednji: subjekt dokumenta, datum prejema ali odprave dokumenta, številko dokumenta, kratko vsebino dokumenta, signirni znak organizacijske enote ali delovnega mesta javnega uslužbenca, ki rešuje zadevo oziroma dokument sestavi. Dokumenti se vpišejo v evidenco in pošljejo v reševanje še isti dan, ko dokument prejme glavna pisarna, najpozneje pa naslednji dan takoj po začetku delovnega časa. Dokumenti, vezani na rok, se takoj po prejemu vnesejo v evidenco in pošljejo v reševanje. Za te dokumente mora biti rok v evidenci posebej zabeležen. Dokumenti se evidentirajo in shranjujejo v zadevah. V okviru podatkov o zadevi se po kronološkem zaporedju evidentirajo podatki o prejetih in odposlanih dokumentih ter o dokumentih, sestavljenih za notranje potrebe organa (seznam dokumentov). Dokumenti v evidenci morajo biti urejeni in zloženi po kronološkem vrstnem redu. Upoštevaje navedeno je torej evidentiranje inšpekcijskih zadev urejeno in je iz navedenih evidenc možno pridobiti podatke o prejemu in reševanju določenih zadev.

Glede javnosti zadev pojasnjujemo, da ZIN v 6. členu ureja načelo javnosti, ki določa, da inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb. Prav tako mora v skladu s 24. členom ZIN inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka.

Glede določanja prioritet pa želi ministrstvo opozoriti, da se je Vlada RS letos prvič na podlagi 11. a člena ZIN seznanila s strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov oziroma inšpekcij. Strateške usmeritve in prioritete so dostopne na spletni strani Ministrstva za javno upravo, pripravljene pa so upoštevaje oceno tveganja na delovnem področju posameznega inšpektorata oziroma inšpekcije, predmet inšpekcijskih nadzorov, področja na katerih so predvideni skupni inšpekcijski nadzorov, in oceno števila oziroma deleža inšpekcijskih nadzorov, izvedenih na podlagi prejetih prijav.

V zvezi z zagotavljanjem javnosti dela inšpektorjev pojasnjujemo še, da so bili vsi člani Inšpekcijskega sveta, ki ga sestavljajo glavni inšpektorji oziroma vodje inšpekcij, pisno seznanjeni s pozivom za objavo anonimiziranih inšpekcijskih odločb. Namen tega ukrepa je v okviru ciljev in ukrepov za modernizacijo inšpekcijskega nadzora povečati transparentnosti delovanja inšpekcij. Namen objave navedenih odločb je torej zagotavljanje transparentnosti delovanja inšpekcij in tudi poenotenje dela ter informiranje zavezancev o možnih ukrepih inšpektorjev.

V Strategijo razvoja javne uprave 2015 – 2020 je vključeno tudi poglavje o modernizaciji inšpekcijskega nadzora. Eden izmed ukrepov se nanaša tudi na vzpostavitev informacijskega sistema inšpekcijskih služb in v okviru tega projekta bo možno proučiti možnost vzpostavitve podlage za realizacijo predloga glede objave števila, vrste in faz reševanja posameznih inšpekcijskih zadev.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 29. 5. 2015 | 11:03:24

javnost poslovanja inšpektorjev

Ugotavljam, da je poslovanja inšpekcijskih služb v državi porazno. Inšpektorji imajo po eni strani trajni mandat, plačo črpajo iz proračuna. Po drugi strani pa nad inšpektorji ni nobene učinkovite kontrole. V praksi se srečujem z problemi, ko gradbeni inšpektorat več let postopka nelegalne gradne sploh ne uvede. Korupcijska komisija in varuh človekovih pravic že več let ugotavljata, da je takšno stanje, zlasti pri gradbenem inšpektoratu porazno. Smisel inšpekcijskih ukrepov pri nelegalni gradnji je namreč v odpravi nelegalnega stanja, ki je s takšno gradnjo nastalo, in jasno je, da že zgrajeni objekt odprave ne more preprečiti. Če jo lahko, je nelegalno stanje vzdržalo – obveljalo, kar pa je z vidika pravnosti države (2. člen Ustave Republike Slovenije) nesprejemljivo. Podatki Varuha človekovih pravic kažejo, da je vedno več prijav in pobud, ki se nanašajo na problematiko inšpekcijskih postopkov s področja gradbeništva. Pobudniki so se na Varuha obračali predvsem zaradi dolgotrajnosti postopkov, nezadovoljstva z (ne)ukrepanjem inšpektorata, neizvrševanja inšpekcijskih odločb, ne odgovarjanja inšpektorata na vloge ipd. Predvsem je problematična ugotovitev Varuha, da MZIP IRSPEP nima evidentiranih oziroma označenih prioritetnih zadev, kar ne zagotavlja preglednosti. Predstojnica gradbene inšpekcije je navajala, da so upravni oziroma inšpekcijski postopki predolgi, da inšpekcija nima ustreznih v zvezi z vodenjem postopkov gradbene inšpekcije. Predstojnica je tudi izpostavila, da trenutno ni učinkovitega in urejenega nadzora nad inšpektorji glede postopkov in zadev, ki ostajajo nerešene oziroma so »puščene v omarah oziroma predalnikih« ! Glede na navedeno vladi R Slovenije predlagam, da v inšpekcijskih postopkih predpiše, da je inšpekcija na posamezni enoti na svoji spletni strani dolžna javno objaviti in vzdrževati vedno dostopen arhiv zadev iz katerega je razvidno kdaj je inšpekcija prejela prijavo v posamezni zadevi , kdaj je uvedla inšpekcijski postopek oziroma kdaj naj bi bil ta uveden glede na vrstni red obravnavanja zadev oziroma v kakšnem predvidenem času bo postopek uveden. V postopkih gradbenih inšpektorjev predlagam, da se javno objavilo le podatkih o nepremičninah glede katerih tečejo inšpekcijski postopki, saj s tem ne bo poseženo v pravico do zasebnosti.

Verzija predloga z dne, 1. 6. 2015 | 11:01:01

javnost poslovanja inšpektorjev

Ugotavljam, da je poslovanje inšpekcijskih služb v državi porazno. Inšpektorji imajo po eni strani trajni mandat, plačo črpajo iz proračuna. Po drugi strani pa nad inšpektorji ni nobene učinkovite kontrole. Zlasti ni kontrole javnosti. V praksi se srečujem z problemi, ko gradbeni inšpektorat več let postopka nelegalne gradnje sploh ne uvede. Korupcijska komisija in varuh človekovih pravic že več let ugotavljata, da je takšno stanje, zlasti na gradbenem inšpektoratu porazno. Smisel inšpekcijskih ukrepov pri nelegalni gradnji je namreč v odpravi nelegalnega stanja, ki je s takšno gradnjo nastalo, in jasno je, da že zgrajeni objekt odprave ne more preprečiti. Če jo lahko, je nelegalno stanje vzdržalo – obveljalo, kar pa je z vidika pravnosti države (2. člen Ustave Republike Slovenije) nesprejemljivo. Podatki Varuha človekovih pravic kažejo, da je vedno več prijav in pobud, ki se nanašajo na problematiko inšpekcijskih postopkov s področja gradbeništva. Pobudniki so se na Varuha obračali predvsem zaradi dolgotrajnosti postopkov, nezadovoljstva z (ne)ukrepanjem inšpektorata, neizvrševanja inšpekcijskih odločb, ne odgovarjanja inšpektorata na vloge ipd. Predvsem je problematična ugotovitev Varuha, da pristojni organ nima evidentiranih oziroma označenih prioritetnih zadev, kar ne zagotavlja preglednosti. Predstojnica gradbene inšpekcije je navajala, da so upravni oziroma inšpekcijski postopki predolgi, da inšpekcija nima ustreznih kriterijev v zvezi z vodenjem postopkov gradbene inšpekcije. Predstojnica je tudi izpostavila, da trenutno ni učinkovitega in urejenega nadzora nad inšpektorji glede postopkov in zadev, ki ostajajo nerešene oziroma so »puščene v omarah oziroma predalnikih« ! Glede na navedeno vladi R Slovenije predlagam, da v inšpekcijskih postopkih predpiše, da je inšpekcija na posamezni enoti na svoji spletni strani dolžna javno objaviti in vzdrževati vedno dostopen arhiv zadev, iz katerega je razvidno kdaj je inšpekcija prejela prijavo v posamezni zadevi , kdaj je uvedla inšpekcijski postopek oziroma kdaj naj bi bil ta uveden glede na vrstni red obravnavanja zadev oziroma v kakšnem predvidenem času bo postopek uveden. V postopkih gradbenih inšpektorjev predlagam, da se javno objavilo le podatkih o nepremičninah glede katerih tečejo inšpekcijski postopki, saj s tem ne bo poseženo v pravico do zasebnosti. Predlagam tudi zaostritev kazenske odgovornosti inšpektorjev v primeru, ko ti očitno kršijo vrstni red obravnavanja posamezne zadeve. Vladi tudi predlagam, da z zakonom natančno predpiše vrstni red obravnavanja zadev v postopkih gradbenih inšpektorjev.

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si