29. 7. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Delo v splošno korist opredeljuje Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in je ob sedanji ureditvi alternativna kazenska sankcija za kazen zapora ali ukrep, s katerim se nadomesti plačilo globe, izrečene po Zakonu o prekrških. V redkih primerih je uporabljen tudi v postopkih poravnave ali odloženega pregona.
Centri za socialno delo so pristojni za organizacijo in nadzor izvajanja ukrepa, samo delo v splošno korist pa se izvaja v različnih izvajalskih organizacijah (šole, vrtci, domovi za starejše, zavetišča za živali, Karitas, Rdeči križ, nevladne organizacije...). Delo v splošno korist je ukrep, ki državo stane. Na eni strani so to stroški kadra, na drugi pa stroški, ki nastanejo pri neposredni izvedbi ukrepa. Kader predstavljajo koordinatorji za nadomestno kazen pri CSD, strokovni delavci, ki na CSD pripravijo, organizirajo in nadzirajo izvrševanje ukrepa, na strani izvajalskih organizacij pa so to mentorji. Država napotenim osebam povrne stroške za prevoz na delo/z dela, stroške malice, zavarovanja in usposabljanja za varno opravljanje dela. V letu 2014 je bilo neposrednih stroškov 650.000 EUR.
Število oseb, napotenih na izvajanje dela v splošno korist, narašča, na drugi strani pa je izvajalskih organizacij premalo, zato prihaja do čakalnih vrst. Izvajalske organizacije so v preteklih letih tudi navajale različne težave pri izvajanju ukrepa, in sicer kraje, poškodovanje stvari, nezanesljivost napotenih oseb (tudi alkoholizirana stanja...).
Na osnovi navedenega na MDDSZ ocenjujemo, da trenutno nimamo ustreznih pogojev za napotitev prejemnikov denarne pomoči v obstoječ sistem izvajanja dela v splošno korist. Poleg tega pa je treba omeniti, da bi nastali tudi novi stroški, in sicer za delovanje komisije za ugotavljaje primernosti oseb za vključitev v delo v splošno korist (zdravstveno stanje in drugo). Glede na to, da država osebam vrača stroške za prevoz na delo/ z dela, malico, zavarovanje idr., ti po višini (lahko) presegajo višino denarne socialne pomoči. Tudi s tega vidika napotitev prejemnikov DSP v sistem izvajanja dela v splošno korist po sedanji ureditvi ne bi bila racionalna.
zadeva ni čb; za nekatere bi bilo dobro, da opravljajo družbeno koristna dela, za nekatere ne. različne življenjske situacije to vsekakor potrjujejo. predlagan ukrep bi lahko ponekod še poglobil nezavidljivo social-ekonomsko situacijo. lp
Predlagatelj očitno ni pomislil na prevozne stroške, malico, čas ki ga potrebuje brezposelni da si poišče novo službo (pisanje po par prošenj za službo na dan). Tisti ki pa "cuzajo" državo, pa jih sploh nebo problema nardit par ur družbenokoristnega dela, ker imajo časa na pretek, par ur pometanja na teden njega ne bo motilo.
Naj se že enkrat končajo te debate okrog tega
vsak, ki misli ,da je lepo prejemati pomoč naj prosim odstopi svoje delovno mesto
oz, malo zamenja za biti prejemnik pomoči, da se bo končno soočil kako je s tem.
Predlog kot glavni razlog za tak ukrep navaja številne zorabe. In tistim, ki sistem zlorabljajo, je prav lepo prejemati pomoč, ja....
Meni jo je "super" prejemati le toliko, da nisem dobesedno na cesti. Ves čas brezposelnosti (od 1. februarja 2014) pa aktivno iščem zaposlitev. Nabralo se je tudi že kar precej razgovorov, a žal brez uspeha. Pri zadnjem delovnem mestu bi moral odpreti s.p., da bi se lahko zaposlil pri podjetju. (Sem preračunal in bi bil z s.p. v najboljšem primeru 4 evre v plusu glede na višino socialne pomoči.)
Aja, pa se prijavljam in ponujam tudi za nižje kvalificirana delovna mesta, kot pritičejo stopnji moje formalne izobrazbe.
Ta čas pa, kadar je možno, izkoristim za udeležbo na brezplačnih ali poceni (tudi spletnih) delavnicah. Vse v upanju na večjo konkurenčnost in lažji preboj do ponovne zaposlitve.
Lp.