Dodatek k 124. členu; Dolžnosti preživljanja; Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo 1, 101/07 – Odl. US, 122/07 – Odl. US; v nadaljevanju ZZZDR) v poglavju 9. Dolžnost preživljanja določa vzajemno dolžnost preživljanja med starši in otroci. ZZZDR tako v 123. členu med drugim določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

Nadalje zakon v 124. členu določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval obveznosti do njega.

O določitvi višine preživnine za starše ZZZDR nima posebnih določb; določa le, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Nadalje ZZZDR v 129.a členu le za določitev preživnine za otroka določa, kaj mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati (stroški življenjskih potreb). Zakon v 131.a členu določa, da razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok, lahko zavezanec sam izbere ali bo upravičencu plačeval preživnino ali ga bo vzel k sebi v preživljanje ali pa bo poskrbel za njegovo preživljanje na drug način. Upravičenec pa lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu preživnina določi v denarju. ZZZDR tudi določa, da ima preživljanje otrok prednost pred preživljanjem staršev (131.b člen).

O preživnini, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, kot to določa 130a. člen ZZZDR. V primeru, da do sporazuma ne pride, lahko o preživnini na zahtevo upravičenca ali zavezanca odloči sodišče.

Zakonska ureditev že sedaj dopušča možnost, da je polnoletni otrok oproščen dolžnosti preživljanja staršev, če roditelj iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do njega. Strinjamo se, da je sedanja ureditev glede tega vprašanja nekoliko preohlapna, zlasti ker je bil preživninski zavezanec v času, ko so imeli starši do njega preživninsko obveznost, mladoleten in sam ni mogel vplivati na svoj položaj. Ob pripravi nove družinske zakonodaje bo posebna pozornost posvečena tudi temu vprašanju. Obenem pa se zahvaljujemo za izraženo pobudo.