Vsi direktorji tudi zupani bi morali pred predvzemum dolocene naloge in podjetja NAJ podpisejo in deponirajo. osebno mejnico s katero bodo jamcili vsem svojim premozenjem. S tem bomo dobili zupane in direktorje z vso odgovornostjo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj
1. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13, v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) poslovodstvu družbe nalaga, da vodi njene posle samostojno in na lastno odgovornost (prvi odstavek 265. člena ZGD-1). Pri opravljanju svojih nalog morajo člani poslovodstva ravnati v dobro družbe s (profesionalno) skrbnostjo poslovnofinančne stroke, vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovne skrivnosti družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1) ter si prizadevati, da je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna (drugi odstavek 28. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP).
2. V primeru kršitev svojih nalog so člani poslovodstva solidarno odgovorni družbi za vso nastalo škodo, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Škodo ni potrebno povrniti tudi v primerih, kadar dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Ni pa izključena njihova odškodninska odgovornost, kadar je dejanje odobril nadzorni svet ali upravni odbor (drugi in tretji odstavek 263. člena ZGD-1). Povrnitev škode družba zahteva z odškodninskim zahtevkom. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do poslovodstva ali organa nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati (četrti odstavek 263. člena ZGD-1). Podobne določbe o odgovornosti vsebuje tudi ZFPPIPP (primerjaj tretji in četrti odstavek 28. člena ZFPPIPP).
3.Določbe 263. člena ZGD-1 o odgovornosti članov poslovodstva in organov nadzora bodo z novelo ZGD-1, ki je v zakonodajnem postopku, še dopolnjene: določeni bodo zastaralni roki za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in sicer splošni zastaralni rok pet let od nastanka škode ter 10-letni zastaralni rok za odškodninske zahtevke v družbah, v katerih imata prevladujoč vpliv Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost. Vsebina urejanja bodo tudi pravila o odškodninskih zahtevkih v primerih, ko je nad družbo začet stečajni postopek, in zavarovanje članov poslovodstva pred riziki iz opravljanja njihove funkcije v družbi.
4.Kar zadeva odgovornosti poslovodstva v družbah s kapitalsko naložbo države ministrstvo pojasnjuje, da morajo tudi organi teh družb pri svojem opravljanju funkcij ravnati izključno v interesu družb (drugi odstavek 20. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/2014; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1)).
5.Slovenski državni holding, ki upravlja naložbe, ki so v njegovi lasti, in naložbe Republike Slovenije, si mora skladno z ZSDH-1 prizadevati za odgovorno in skrbno ravnanje organov družb s kapitalsko naložbo države. Če se pojavijo utemeljeni sumi, da je bila zaradi neskrbnega ravnanja organov vodenja ali nadzora posamezna družba s kapitalsko naložbo oškodovana, mora SDH začeti postopke za menjavo članov organov nadzora in sprejetje skupščinskih sklepov o posebnih revizijah, začetku odškodninskih postopkov proti članom organov vodenja ali nadzora in vseh drugih ustreznih postopkov, s katerimi se zaščitijo premoženje in interesi posamezne naložbe. Če zaradi glasovanja drugih delničarjev ali družbenikov skupščinski sklepi niso sprejeti, mora SDH skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, uporabiti pravice manjšinskega delničarja ali družbenika za začetek postopkov posebnih revizij, odškodninskih postopkov in sodnih odpoklicev članov organov, če mu delež v posamezni družbi skladno z ZGD-1 to omogoča. Če obstaja utemeljen sum, da je bila posamezni družbi povzročena škoda zaradi vpliva tretje osebe, mora SDH poleg opisanih postopkov in skladno z ZGD-1, začeti postopke tudi proti tej tretji osebi. Razloge za morebitni odstop od uveljavljanja odgovornosti ali škode po obravnavi posameznih sumov mora SDH ustrezno dokumentirati in obrazložiti.
Kar zadeva predloga, da se od članov poslovodstva družb z naložbo države pred začetkom opravljanja funkcije zahteva podpis in deponiranje menice kot jamstvo, da bodo opravljali naloge s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi zapisanega predlaga, da se počaka na uveljavitev, predvsem pa na rezultate in učinke predlaganih dopolnitev zakonskih določb o odgovornosti članov poslovodstva in organov nadzora.
Odziv Ministrstva za javno upravo
Župan je izvoljen na neposrednih lokalnih volitvah, praviloma vsaka 4 leta, ob predčasnem prenehanju mandata z različnih razlogov pa tudi pogosteje. Njegova funkcija v občini je natančno definirana z zakonodajo in praviloma sam ne more imeti popolne pristojnosti (s tem tudi odgovornosti) za odločanje na nivoju občine. Najvišji organ odločanja v občini o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine je občinski svet (kolegijski voljen organ). Izključno pristojnost (in s tem odgovornost) ima župan zgolj za pripravo in predlog proračuna, ki ga mora sprejeti občinski svet.
V Ministrstvu za javno upravo, Službi za lokalno samoupravo menimo, da je predlagana vsebina že zakonsko urejena, saj je že možno »sankcionirati« župana politično na vsakih naslednjih lokalnih volitvah, odškodninsko in kazensko odgovornost pa je možno uveljaviti v za to predpisanih postopkih.