30. 6. 2015
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Postopek o prekršku pred prekrškovnim organom se na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 07/03 s spremembami in dopolnitvami) začne:
- po uradni dolžnosti (ex offo) ali
- z vložitvijo pisnega predloga predlagatelja (oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti).
Začetek postopka o prekršku po uradni dolžnosti (oficialno načelo)
Zakon o prekršku ne določa, kdaj se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, vendar mora biti dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje. Prav tako mora biti prvo dejanje pooblaščene uradne osebe (PUO) prekrškovnega organa neposredno usmerjeno v pregon storilca prekrška.
Začetek postopka o prekršku na pisni predlog (akuzatorno načelo)
Akuzatorno ali predlagalno načelo v hitrem postopku pomeni, da se postopek o prekršku lahko začne tudi z vložitvijo pisnega predloga upravičenih predlagateljev, ki jih zakon tudi taksativno določa (50. člen ZP-1), in sicer: oškodovanec, državni tožilec ali državni organ, nosilec javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Vsebino pisnega predloga predpisuje drugi odstavek 50. člena ZP-1, ki poleg podatkov o identiteti osebe, zoper katero se predlaga začetek postopka, zahteva navedbo opisa prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška.
Zakon v prvem odstavku 50. člena ZP-1 omogoča začetek postopka pred prekrškovnim organom na dva načina, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega predlagatelja. Zato predlog prekrškovnemu organu nima tako velikega formalnega pomena, da bi bilo treba takšno vlogo šteti kot nepopolno in od predlagatelja zahtevati, da v predlogu odpravi pomanjkljivosti. Postopek je mogoče začeti tudi po uradni dolžnosti in je lahko pisni predlog, čeprav nepopoln, za prekrškovni organ informacija, ki je lahko podlaga ali pobuda za opravo posameznih dejanj in s tem začetek postopka o prekršku po uradni dolžnosti. Formalni status predlagatelja postopka nima posebnega pomena, ker PUO tudi od nepooblaščenega predlagatelja lahko prevzame postopek o prekršku po uradni dolžnosti.
Predlog mora biti vložen v pisni obliki. Pojem pisnega predloga je treba razlagati širše, torej v povezavi z določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami ZUP), ki omogoča stranki poleg vložitve vloge v pisni obliki tudi vložitev vloge na drug način. Pisni predlog je predlog, ki je lahko ročno napisan ali natisnjen z uporabo različnih tehničnih pripomočkov (predlog v fizični obliki) ali predlog, ki je v elektronski obliki. Pisni predlog se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti ali po elektronski poti.
Policija kot organ v sestavi MNZ pri svojem delu dosledno spoštuje določila Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Ur. l. RS, št. 98/04 – ZEPEP-UPB-1, 61/06 in 46/14) in ima že vrsto let vzpostavljen sistem elektronske prijave prekrškov in kaznivih dejanj.
Vse policijske enote imajo za potrebe e-poslovanja odprt elektronski predal, na katerega lahko občani podajo prijave prekrškov, kaznivih dejanj in tudi ostale upravne zadeve s področja dela policije. K prijavam se lahko pripenjajo tudi različne e-priponke. Vsi elektronski naslovi v policiji so objavljeni na spletnem mestu policije.
Poleg uradnih e-predalov policije, telefonske številke za klice v sili 113 in telefonske številke za anonimne prijave 080 1200, lahko občani policiji podajo informacijo in predloge tudi preko naslednjih spletnih točk:
Vse kontaktne točke so objavljene na internetni strani policije. Do nekaterih kontaktnih točk lahko občani dostopajo tudi preko Državnega portala Republike Slovenije.
Na podlagi navedenega ocenjujemo, da ima policija že sedaj vzpostavljen učinkovit sistem elektronske prijave prekrškov in kaznivih dejanj.