15. 6. 2015
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Ministrstvo, pristojno za promet, je že v letu 2007 (zaradi opažanj, da se tovorni promet povečuje in da je prehitevanj tovornih vozil med seboj vse več, kar posledično zelo zmanjšuje varnost uporabnikov) z dopisom pozvalo družbo DARS d.d., da preuči možnosti in pristopi k vzpostavitvi prepovedi prehitevanja za tovorna vozila. V zvezi z dano nalogo je družba DARS d.d. predlagala način postavitve prometne signalizacije, ki prepoveduje prehitevanje tovornih vozil (znak II-29), s predlogom kriterijev glede mest vzpostavitve, in da se na določenih mestih oziroma pododsekih (pas za počasna vozila, ljubljanski obroč, priključki na zelo prometnih odsekih) ta omejitev ne upošteva, saj bi pomenila le večjo prometno gnečo v konicah. Pri tako oblikovanem predlogu je družba DARS d.d. upoštevala tudi kriterij prometne obremenitve, in sicer 3.000 PLDP (povprečni letni dnevni promet) težkih tovornih vozil na dan. Po potrditvi predlaganih kriterijev s strani ministrstva, pristojnega za promet, je družba DARS d.d. pripravila nalog za postavitev prometne signalizacije na avtocestah v 5. koridorju in to postavitev tudi realizirala v poletnih mesecih leta 2007.
Po letu 2007 je bila prepoved prehitevanja vzpostavljena tudi na ostalih novo zgrajenih avtocestah, in sicer tam, kjer je cestna infrastruktura to zahtevala (predori, viadukti in podobno), ter dodatno tudi na celotni avtocesti A5 Pesnica – Pince (prekmurska avtocesta), kjer je bila postavljena tudi signalizacija o zahtevani varnostni razdalji.
Na podlagi zahtev avtoprevoznikov, ki so tej omejitvi prehitevanja ves čas nasprotovali, pa je ministrstvo decembra 2007 dodatno naročilo družbi DARS d.d., da pristopi k naročilu in izvedbi dopolnitve že vzpostavljene prometne signalizacije tako, da na znake II-29 doda časovno omejitev tako, da omejitev velja le v času od 6. do 9. ure in od 14. do 17. ure. Dopolnilne table so bile postavljene marca 2008.
Z omenjeno problematiko se je v letu 2009 ukvarjala tudi delovna skupina za pripravo Zakona o pravilih cestnega prometa. Člani delovne skupine in strokovna javnost so bili mnenja, da so glede na opisano problematiko prehitevanja najbolj problematične avtoceste in hitre ceste z dvema prometnima pasovoma za vožnjo v eno smer in ne avtoceste in hitre ceste, ki imajo tri ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer. Določba, ki bi po avtocestah in hitrih cestah generalno dovoljevala vožnjo vozilom, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t ter vozil in skupin vozil daljših od 7 m, le po skrajnem desnem prometnem pasu, bi povzročila še večji kaos v cestnem prometu in dodatne zamaške na avtocestah ter s tem nastanek dodatnih nevarnih situacij za uporabnike slovenskih avtocest.
Skladno z navedenim je potrebno tudi omeniti, da so posamezni odseki avtocest in hitrih cest različno obremenjeni. Uveljavitev tako striktne omejitve, ki bi veljala za vse avtoceste in hitre ceste (torej ne le za posamezne odseke avtocest in hitrih cest), bi lahko pomenila le še večje zastoje in gnečo v konicah ter s tem nastanek dodatnih nevarnih situacij za udeležence cestnega prometa, prav tako pa bi tako striktna omejitev zahtevala stalen in zelo obsežen policijski nadzor ter od Policije zahtevala več tehničnih, kadrovskih in drugih resursov.