15. 6. 2015
Odziv Ministrstva za finance
Predlagatelj predlaga ponovno uvedbo zapore za izplačilo plač brez plačila prispevkov in davkov, kot je bila v času Službe družbenega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: SDK). Predlog zasleduje poplačilo prispevkov in davkov iz naslova plač tako, da se plače ne bi izplačale, če delodajalec na transakcijskem računu ne bi imel dovolj finančnih sredstev za celotno poplačilo plač, skupaj z davki in prispevki. Delavci s predlaganim načinom ne bi imeli težav pri uveljavljanju delovne dobe in izračunu pokojninskih osnov, nepotrebne bi bile tudi evidence in izterjave, ter seznam dolžnikov, ki se objavlja in ne prinaša pričakovanih rezultatov.
V Republiki Sloveniji smo imeli dve službi davčnega nadzora, ki sta pobirali davčne obveznosti, ter opravljali nadzor nad izvajanjem pobiranja davčnih obveznosti:
- Republiška uprava za javne prihodke, ki je pobirala davke, opravljale nadzor in izterjavo davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov in
- Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je leta 1994 prevzela pravno nasledstvo SDK, in je bila pristojna za pobiranje, nadzor in izterjavo davkov pravnih oseb.
V letu 1996 sta se ti službi združili v enotno davčno službo. Aktivnosti novega davčnega organa so bile še posebej usmerjene v odkrivanje in preprečevanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti, davčnih utaj in sive ekonomije.
V letu 2014 sta se zaradi povečanja učinkovitosti pri pobiranju obveznih dajatev ter večje racionalnosti organiziranosti služb, ki so pristojne za pobiranje javnih dajatev, združili davčna in carinska služba v enotno finančno upravo. Z združitvijo obeh služb v enotno finančno upravo se zasleduje racionalizacija postopkov in optimizacija stroškov ločenih organov. Poenotenje kontrolnih mehanizmov služb in zbirk podatkov bo omogočilo celovitejše in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev, kot tudi zmanjšanje administrativnih ovir pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, po drugi strani pa tudi zmanjšanje upravnega bremena za finančno upravo. Temeljni cilj združitve je zasledoval takšno ureditev organizacije in delovanja finančne uprave, ki bo zagotavljala izvajanje zakonov o obdavčenju tako, da bo pobiranje obveznih dajatev sledilo načelu prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti davčnih zavezancev ob hkratnem zagotavljanju ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnih zavezancev, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo v rokih in na način, določen z zakonom.
Davčna zakonodaja (predvsem Zakon o davčnem postopku; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) ureja številne ukrepe v zvezi s prisilno izterjavo davčne obveznosti, ki pa so zaradi gospodarske situacije, v kateri davčni dolžniki ne razpolagajo s primernimi sredstvi oziroma predmeti za poplačilo davčnega dolga, manj uspešni.
Z namenom povečanja učinkovitosti izvršbe so bile v letu 2013 sprejete spremembe na podlagi katerih je (ZDavP-2G, Uradni list RS, št. 111/13):
- razširjen krog oseb, porokov za plačilo davčnega dolga, če so premoženje pridobili od davčnega dolžnika neodplačno ali po nižji ceni od tržne cene v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala,
- racionalizirano izvajanje nalog davčnega organa tako, da lahko rubež, cenitev in prodajo zarubljene premičnine izvrši davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi, ali davčni organ, na območju katerega je premičnina,
- zagotovljena učinkovitejša izvedba javne dražbe in prodaje zarubljenih premičnih z zbiranjem ponudb,
- urejen nov institut - zadržanje zastaranja, ki pomeni, da zastaralni rok ne teče in posledično ne pride do zastaranja (in s tem odpisa davčne obveznosti), če se med tekom zastaralnih rokov pojavijo ovire dejanske ali pravne narave (na primer: zaradi insolvenčnih, zapuščinskih in drugih sodnih postopkov).
S tem zakonom so se dopolnile tudi določbe, ki urejajo obvezno zavarovanje davčnega dolga (vključno s prispevki za socialno varnost), ki omogočajo poplačilo davčne obveznosti oziroma onemogočajo izogibanje plačilu.
Veljavna zakonodaja v zvezi s kršitvami pobiranja prispevkov ureja kazenska določila (prekrške). V 398. členu ZDavP-2 določa posebno hude davčne prekrške. Višina globe je odvisna od statusa storilca prekrška (samostojni podjetnik posameznik, pravna oseba) in višine premalo plačanega davka oziroma obveznega prispevka za socialno varnost. Še posebej izpostavljamo, da ZDavP-2 v šesti točki prvega odstavka 397. člena z globo kaznuje za prekršek, če davčni zavezanec kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom. Z določitvijo plačnika davka (pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnost, in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije ter če izpolnjuje še druge z zakonom določene pogoje), je država določila obveznost za določene subjekte, ki izplačujejo določene vrste dohodka, da pred izplačilom tega dohodka izračunajo davek, ga odtegnejo in plačajo davčnemu organu. Če davčni organ ugotovi, da plačnik davka davčnega odtegljaja, ni odtegnil in plačal, ali ga ni odtegnil in plačal pravilno, davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen. s pripadajočimi dajatvami, bremeni plačnika davka. Plačnik davka ima pravico ta znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen. Plačnik davka mora davek (vključno s prispevki) plačati v predpisanem roku, ki je praviloma na dan izplačila dohodka (v konkretnem primeru -na dan plače).
Z zasledovanjem ekonomičnosti in hitrosti davčne izvršbe je bilo uvedeno elektronsko vročanje sklepov o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, pravnih aktov in dokumentov. Isti cilj zasleduje tudi uvedba e-DIS, novega centraliziranega informacijskega sistema.
Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in Uredba 260/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih zapovedujeta svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev po vzoru SDK, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske Unije.
Upoštevajoč navedeno menimo, da predlog ni sprejemljiv.