Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba in modernizacija gimnazijskega izobraževanja + sprememba vpisa na fakulteto

2439 OGLEDOV 22 KOMENTARJEV

Kot dijak predlagam, da uvedemo tak sistem kot ga imajo v britanskih in germanskih gimnazijah. sam sem bil na izmenjavi na Irskem leta 2013 in sem videl kakšen sistem je tam in kakšnega imamo tu. Dolgo časa sem tudi živel v Veliki Britaniji in dobro vem kako je v tujini. Imam tudi veliko znancev iz skandinavskih držav.

1. Specializacija v 3. in 4. letniku. Dijak si izbere 3 predmete (poleg obvezne Matematike, Slovenščine in tujega jezika), ki jih bo opravljal na maturi. Predlagam, da so na maturi trije izbirni predmeti. Te tri dodatne predmete si dijak izbere po lastni izbiri. Tukaj dijak upošteva lastne sposobnosti, želje in cilje za prihodnosti. Zakaj?: Odg: Dijak, ki ima recimo težave s Fiziko vendar ima Zgodovino, jezike 5 (je bolj humanistične narave) ali obratno. Dijak naj razvije in se intentzivno uči predmete, ki ga zanimajo in ki jih bo rabil v življenju. V Veliki Britaniji, na Finskem, Norveškem, Danskem že imajo tak sistem. Počasi tak sistem uvajajo tudi v Nemčiji. Seveda je intenzivno učenje teh izbirnih predmetov obveza.

2. Obvezna športna vzgoja vsak dan vendar brez ocenjevanja tega predmeta ! Zdrav duh v zdravem telesu. Šport naj bo namenjen zdravemu razgibavanju in je izredno pomemben. In tukaj ne piše en mulec, ki ima 2 športno ampak dijak, ki trenira sabljanje in ki aktivno hodi v fitness. V Sloveniji se ocenjujejo dijakove sposobnosti pri eni določeni "panogi". Recimo poznam primer dijaka, ki ima atletiko 5 bp vendar mu gimnastika zniža povprečje na 3. In zaradi te trojke mu je bil otežen vpis na fakuleto. Trud dijaka je zelo malo upoštevan, samo njegove "sposobnosti". Nekako me ta sistem spominja na nacistično nemčijo kjer so dijake "kategorizirali" glede njihovih telesnih sposobnosti. Je pa res, da je šport izredno pomemben in naj bo ta predmet "življenjski" in ne ocenjevalni. Seveda, če dijak ne hodi na ŠVZ naj bodo tudi za to primerne kazni. En britanski pedagog je izjavil, da je naš sistem "totalitaren". 3. Uvedba sprejemnih izpitov in intervjujev na fakultetah Tukaj slovenci zaostajamo. V tujini so sprejemni izpiti in intervjuji že dolgo v veljavi. Za kakšno medicino bi uvedli sprejemni izpit iz Biologije, Kemije, Fizike in Angleščine (gradivo na MF je skoraj izključno v angleškem jeziku). 4. V 1. in 2. letniku obvezen predmet Podjetništvo, Politika in Etika

V 1. in 2. letniku bi poleg vseh splošnoizobraževalnih predmetov, ki so do sedaj v veljavi imeli dodaten predmet Podjetništvo in Etika. Sam kot dijak vidim, da ima veliko mojih sovrstnikov zelo "podla" znanja o politiki in o državnih aferah. Tak predmet bi pripomogel k krepitvi splošne razgledanosti. 5. Uspeh na tekmovanjih kot dodatne točke za vpis na Fakulteto

Tukaj se bo vidlo kdo ima za kaj interes in kdo se samo "pifla". Seveda tukaj bi prišlo v upoštev tak sistem. Bronasto priznanje = 1 točka, Srebrno priznanje=5 točk, Zlato priznanje= 10 točk. Za medicino bi se upoštevala tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, biologije in kemije/fizike. 6. Reforma profesorjev in odnosa do dijakov. Prvo ena kratka zgodba. Moja sestrična je dobila dijakinjo iz ZDA, ki je prišla za eno leto na izmenjavo. Nekateri profesorji so se do dijakinje iz ZDA rasistično in ksenofobno vedli čeprav je zmeraj sodelovala pri pouku, profesorjem ni ugovarjala. Razni profesorji so govorili razne politične opazke čez ZDA pred njenim obrazom. Dijakinji je bilo tako grozno, da je po enem mesecu šla nazaj v ZDA ker našega sistema ni prenesla. Imamo tudi profesorje, ki prihajajo "zadeti" z raznimi substancami k pouku. Primer profesorja fizike na eni izmed ljubljanskih gimnazij. Take "prekrške" se v tujini ostro kaznujejo. Vendar v Sloveniji imamo nepotizem. Pač nismo na nivoju evrope. Slovenci so že kot narod izjemno nevoščljivi. Opažam, da ogromno profesorjev goji do dijakov razne osebne zamere kar v mojem mnenju ni dobro kajti pedagogi naj bodo "učitelji/profesorji" v pomenu te besede. 7. Možnost tretjega tujega jezika Dijaki, ki so na jezikovnem področju izjemno uspešni in mogoče (ne govorim za vse primere) manj uspešni na recimo naravoslovnem področju bi si lahko v 3. letniku izbrali še en tuj jezik. Seveda je učenje teh predmetov INTENZIVNA in ne na ivoju kakšne "jezikovne šole"

Se opravičujem za kakšne slovnične napakice. Malo se mi je mudilo :) Ko bom imel čas bom napake popravil :)

22 glasov

13 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A Alexander Crowther 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 12. 2019

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

V srednjih šolah je, tako kot v osnovnih, pouk športne vzgoje obvezen predmet v vseh letnikih  srednješolskega izobraževanja. Cilj predmeta je z redno in kakovostno vadbo prispevati k skladnemu razvoju otrok in mladostnikov, k sprostitvi in nevtralizaciji negativnih učinkov večurnega sedenja in drugih nezdravih navad. Ob skrbi za zdrav razvoja otroka vzgajamo in učimo, kako bo v vseh obdobjih življenja bogatil svoj prosti čas s športnimi vsebinami. Ob redni in kakovostni športni vadbi naj bi učenec postal gibalno izobražen. O tem, da ne bi bil ocenjevan, ne razmišljamo.

Že vse od (prvega) Zakona o visokem šolstvu iz leta 1993 (Uradni list RS, št. 67/93) je bilo določeno, da se lahko v visokošolski študij vključi, kdor je opravil maturo (eksterni državni izpit), v študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa tudi, kdor je opravil zaključni izpit (interni šolski izpit) po ustreznem 4-letnem srednješolskem programu. Vpisni pogoji so bili določeni oziroma ločeni glede na vsebino srednješolskega izobraževanja oziroma način zaključevanja, pa tudi ob upoštevanju narave študija. Ko se je s šolskim letom 2001/02 uvedla poklicna matura (eksterni državni izpit), so bile njene značilnosti prav tako upoštevane pri določanju vpisnih pogojev v visokošolske programe.

Pogoji, ki jih visokošolski zavodi upoštevajo v primeru omejitev vpisa, se od prvega Zakona o visokem šolstvu iz leta 1993 do danes niso bistveno spremenili. Visokošolski zavod lahko omeji vpis v študijske programe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, oprema in druge), pri izbiri kandidatov pa se upošteva splošni uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter splošni učni uspeh, dosežen v 3. in 4. letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicni maturi oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz 3. in 4. letnika srednje šole.

Zakon o visokem šolstvu omogoča visokošolskim zavodom, da se s študijskim programom lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti (38. člen). Sama priprava študijskih programov pa je v pristojnost visokošolskih zavodov. Na primer: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, univerzitetni študijski program prve stopnje Športna vzgoja, med pogoje za vpis poleg opravljene splošne mature  (45 % točk) zahteva od kandidatov tudi opravljen preizkus gibalnih sposobnosti in znanj (40 % točk); splošni uspeh v 3. in 4. letniku prinese kandidatom 15 % točk, predložiti pa morajo tudi zdravniško potrdilo z osebno zdravstveno anamnezo.  

Visokošolska zakonodaja je glede določanja vpisnih pogojev in pogojev v primeru omejitve vpisa za študij odraz srednješolske zakonodaje. Ko so se spreminjali pogoji zaključevanja srednje šole, so se temu prilagodili tudi pogoji za vpis v visoko šolstvo. Srednješolski in visokošolski predpisi so vedno zagotavljali enakopravnost in so omogočali različne poti do istega cilja, res pa je, da različnim generacijam na različne načine.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 25. 3. 2015 | 17:14:36

Sprememba in modernizacija gimnazijskega izobraževanja + sprememba vpisa na fakulteto

Kot dijak predlagam, da uvedemo tak sistem kot ga imajo v britanskih in germanskih gimnazijah. sam sem bil na izmenjavi na Irskem leta 2013 in sem videl kakšen sistem je tam in kakšnega imamo tu.

1. Specializacija v 3. in 4. letniku. Dijak si izbere 3 predmete (poleg obvezne Matematike, Slovenščine in tujega jezika), ki jih bo opravljal na maturi. Predlagam, da so na maturi trije izbirni predmeti. Te tri dodatne predmete si dijak izbere po lastni izbiri. Tukaj dijak upošteva lastne sposobnosti, želje in cilje za prihodnosti. Zakaj?: Odg: Dijak, ki ima recimo težave s Fiziko vendar ima Zgodovino, jezike 5 (je bolj humanistične narave) ali obratno. Dijak naj razvije in se intentzivno uči predmete, ki ga zanimajo in ki jih bo rabil v življenju. V Veliki Britaniji, na Finskem, Norveškem, Danskem že imajo tak sistem. Počasi tak sistem uvajajo tudi v Nemčiji. Seveda je intenzivno učenje teh izbirnih predmetov obveza.

2. Obvezna športna vzgoja vsak dan vendar brez ocenjevanja tega predmeta ! Zdrav duh v zdravem telesu. Šport naj bo namenjen zdravemu razgibavanju in je izredno pomemben. In tukaj ne piše en mulec, ki ima 2 športno ampak dijak, ki trenira sabljanje in ki aktivno hodi v fitness. V Sloveniji se ocenjujejo dijakove sposobnosti pri eni določeni "panogi". Recimo poznam primer dijaka, ki ima atletiko 5 bp vendar mu gimnastika zniža povprečje na 3. In zaradi te trojke mu je bil otežen vpis na fakuleto. Trud dijaka je zelo malo upoštevan, samo njegove "sposobnosti". Nekako me ta sistem spominja na nacistično nemčijo kjer so dijake "kategorizirali" glede njihovih telesnih sposobnosti. Je pa res, da je šport izredno pomemben in naj bo ta predmet "življenjski" in ne ocenjevalni. Seveda, če dijak ne hodi na ŠVZ naj bodo tudi za to primerne kazni. En britanski pedagog je izjavil, da je naš sistem "totalitaren". 3. Uvedba sprejemnih izpitov in intervjujev na fakultetah Tukaj slovenci zaostajamo. V tujini so sprejemni izpiti in intervjuji že dolgo v veljavi. Za kakšno medicino bi uvedli sprejemni izpit iz Biologije, Kemije, Fizike in Angleščine (gradivo na MF je skoraj izključno v angleškem jeziku). 4. V 1. in 2. letniku obvezen predmet Podjetništvo in Etika V 1. in 2. letniku bi poleg vseh splošnoizobraževalnih predmetov, ki so do sedaj v veljavi imeli dodaten predmet Podjetništvo in Etika. 5. Uspeh na tekmovanjih kot dodatne točke za vpis na Fakulteto

Tukaj se bo vidlo kdo ima za kaj interes in kdo se samo "pifla". Seveda tukaj bi prišlo v upoštev tak sistem. Bronasto priznanje = 1 točka, Srebrno priznanje=5 točk, Zlato priznanje= 10 točk. Za medicino bi se upoštevala tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, biologije in kemije/fizike. 6. Reforma profesorjev in odnosa do dijakov. Prvo ena kratka zgodba. Moja sestrična je dobila dijakinjo iz ZDA, ki je prišla za eno leto na izmenjavo. Nekateri profesorji so se do dijakinje iz ZDA rasistično in ksenofobno vedli čeprav je zmeraj sodelovala pri pouku, profesorjem ni ugovarjala. Razni profesorji so govorili razne politične opazke čez ZDA pred njenim obrazom. Dijakinji je bilo tako grozno, da je po enem mesecu šla nazaj v ZDA ker našega sistema ni prenesla. Imamo tudi nekaj profesorjev, ki prihajajo "zadeti" na ure. Primer profesorja fizike na eni izmed ljubljanskih gimnazij. V tujini je to kaznivo. Že nasploh so slovenci po mentaliteti izjemno nevoščljivi kar se posebno kaže v srednješolskem sistemu. Profesorji zelo radi gojijo osebne zamere do dijakov kar je v mojem mnenju nedopustno. V primeru kakršnekoli političnih (čeprav imamo vsemogoče zakone ampak jih mogoče 1% šol dejansko upošteva), rasističnih izpadov profesorjev...naj se takega tudi ustrezno kaznuje

Verzija predloga z dne, 25. 3. 2015 | 17:16:07

Sprememba in modernizacija gimnazijskega izobraževanja + sprememba vpisa na fakulteto

Kot dijak predlagam, da uvedemo tak sistem kot ga imajo v britanskih in germanskih gimnazijah. sam sem bil na izmenjavi na Irskem leta 2013 in sem videl kakšen sistem je tam in kakšnega imamo tu. Dolgo časa sem tudi živel v Veliki Britaniji in dobro vem kako je v tujini. Imam tudi veliko znancev iz skandinavskih držav.

1. Specializacija v 3. in 4. letniku. Dijak si izbere 3 predmete (poleg obvezne Matematike, Slovenščine in tujega jezika), ki jih bo opravljal na maturi. Predlagam, da so na maturi trije izbirni predmeti. Te tri dodatne predmete si dijak izbere po lastni izbiri. Tukaj dijak upošteva lastne sposobnosti, želje in cilje za prihodnosti. Zakaj?: Odg: Dijak, ki ima recimo težave s Fiziko vendar ima Zgodovino, jezike 5 (je bolj humanistične narave) ali obratno. Dijak naj razvije in se intentzivno uči predmete, ki ga zanimajo in ki jih bo rabil v življenju. V Veliki Britaniji, na Finskem, Norveškem, Danskem že imajo tak sistem. Počasi tak sistem uvajajo tudi v Nemčiji. Seveda je intenzivno učenje teh izbirnih predmetov obveza.

2. Obvezna športna vzgoja vsak dan vendar brez ocenjevanja tega predmeta ! Zdrav duh v zdravem telesu. Šport naj bo namenjen zdravemu razgibavanju in je izredno pomemben. In tukaj ne piše en mulec, ki ima 2 športno ampak dijak, ki trenira sabljanje in ki aktivno hodi v fitness. V Sloveniji se ocenjujejo dijakove sposobnosti pri eni določeni "panogi". Recimo poznam primer dijaka, ki ima atletiko 5 bp vendar mu gimnastika zniža povprečje na 3. In zaradi te trojke mu je bil otežen vpis na fakuleto. Trud dijaka je zelo malo upoštevan, samo njegove "sposobnosti". Nekako me ta sistem spominja na nacistično nemčijo kjer so dijake "kategorizirali" glede njihovih telesnih sposobnosti. Je pa res, da je šport izredno pomemben in naj bo ta predmet "življenjski" in ne ocenjevalni. Seveda, če dijak ne hodi na ŠVZ naj bodo tudi za to primerne kazni. En britanski pedagog je izjavil, da je naš sistem "totalitaren". 3. Uvedba sprejemnih izpitov in intervjujev na fakultetah Tukaj slovenci zaostajamo. V tujini so sprejemni izpiti in intervjuji že dolgo v veljavi. Za kakšno medicino bi uvedli sprejemni izpit iz Biologije, Kemije, Fizike in Angleščine (gradivo na MF je skoraj izključno v angleškem jeziku). 4. V 1. in 2. letniku obvezen predmet Podjetništvo in Etika V 1. in 2. letniku bi poleg vseh splošnoizobraževalnih predmetov, ki so do sedaj v veljavi imeli dodaten predmet Podjetništvo in Etika. 5. Uspeh na tekmovanjih kot dodatne točke za vpis na Fakulteto

Tukaj se bo vidlo kdo ima za kaj interes in kdo se samo "pifla". Seveda tukaj bi prišlo v upoštev tak sistem. Bronasto priznanje = 1 točka, Srebrno priznanje=5 točk, Zlato priznanje= 10 točk. Za medicino bi se upoštevala tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, biologije in kemije/fizike. 6. Reforma profesorjev in odnosa do dijakov. Prvo ena kratka zgodba. Moja sestrična je dobila dijakinjo iz ZDA, ki je prišla za eno leto na izmenjavo. Nekateri profesorji so se do dijakinje iz ZDA rasistično in ksenofobno vedli čeprav je zmeraj sodelovala pri pouku, profesorjem ni ugovarjala. Razni profesorji so govorili razne politične opazke čez ZDA pred njenim obrazom. Dijakinji je bilo tako grozno, da je po enem mesecu šla nazaj v ZDA ker našega sistema ni prenesla. Imamo tudi profesorje, ki prihajajo "zadeti" z raznimi substancami k pouku. Primer profesorja fizike na eni izmed ljubljanskih gimnazij. Take "prekrške" se v tujini ostro kaznujejo. Vendar v Sloveniji imamo nepotizem. Pač nismo na nivoju evrope. Slovenci so že kot narod izjemno nevoščljivi. Opažam, da ogromno profesorjev goji do dijakov razne osebne zamere kar v mojem mnenju ni dobro kajti pedagogi naj bodo "učitelji/profesorji" v pomenu te besede. 7. Možnost tretjega tujega jezika Dijaki, ki so na jezikovnem področju izjemno uspešni in mogoče (ne govorim za vse primere) manj uspešni na recimo naravoslovnem področju bi si lahko v 3. letniku izbrali še en tuj jezik. Seveda je učenje teh predmetov INTENZIVNA in ne na ivoju kakšne "jezikovne šole"

Verzija predloga z dne, 25. 3. 2015 | 17:20:35

Sprememba in modernizacija gimnazijskega izobraževanja + sprememba vpisa na fakulteto

Kot dijak predlagam, da uvedemo tak sistem kot ga imajo v britanskih in germanskih gimnazijah. sam sem bil na izmenjavi na Irskem leta 2013 in sem videl kakšen sistem je tam in kakšnega imamo tu. Dolgo časa sem tudi živel v Veliki Britaniji in dobro vem kako je v tujini. Imam tudi veliko znancev iz skandinavskih držav.

1. Specializacija v 3. in 4. letniku. Dijak si izbere 3 predmete (poleg obvezne Matematike, Slovenščine in tujega jezika), ki jih bo opravljal na maturi. Predlagam, da so na maturi trije izbirni predmeti. Te tri dodatne predmete si dijak izbere po lastni izbiri. Tukaj dijak upošteva lastne sposobnosti, želje in cilje za prihodnosti. Zakaj?: Odg: Dijak, ki ima recimo težave s Fiziko vendar ima Zgodovino, jezike 5 (je bolj humanistične narave) ali obratno. Dijak naj razvije in se intentzivno uči predmete, ki ga zanimajo in ki jih bo rabil v življenju. V Veliki Britaniji, na Finskem, Norveškem, Danskem že imajo tak sistem. Počasi tak sistem uvajajo tudi v Nemčiji. Seveda je intenzivno učenje teh izbirnih predmetov obveza.

2. Obvezna športna vzgoja vsak dan vendar brez ocenjevanja tega predmeta ! Zdrav duh v zdravem telesu. Šport naj bo namenjen zdravemu razgibavanju in je izredno pomemben. In tukaj ne piše en mulec, ki ima 2 športno ampak dijak, ki trenira sabljanje in ki aktivno hodi v fitness. V Sloveniji se ocenjujejo dijakove sposobnosti pri eni določeni "panogi". Recimo poznam primer dijaka, ki ima atletiko 5 bp vendar mu gimnastika zniža povprečje na 3. In zaradi te trojke mu je bil otežen vpis na fakuleto. Trud dijaka je zelo malo upoštevan, samo njegove "sposobnosti". Nekako me ta sistem spominja na nacistično nemčijo kjer so dijake "kategorizirali" glede njihovih telesnih sposobnosti. Je pa res, da je šport izredno pomemben in naj bo ta predmet "življenjski" in ne ocenjevalni. Seveda, če dijak ne hodi na ŠVZ naj bodo tudi za to primerne kazni. En britanski pedagog je izjavil, da je naš sistem "totalitaren". 3. Uvedba sprejemnih izpitov in intervjujev na fakultetah Tukaj slovenci zaostajamo. V tujini so sprejemni izpiti in intervjuji že dolgo v veljavi. Za kakšno medicino bi uvedli sprejemni izpit iz Biologije, Kemije, Fizike in Angleščine (gradivo na MF je skoraj izključno v angleškem jeziku). 4. V 1. in 2. letniku obvezen predmet Podjetništvo in Etika V 1. in 2. letniku bi poleg vseh splošnoizobraževalnih predmetov, ki so do sedaj v veljavi imeli dodaten predmet Podjetništvo in Etika. 5. Uspeh na tekmovanjih kot dodatne točke za vpis na Fakulteto

Tukaj se bo vidlo kdo ima za kaj interes in kdo se samo "pifla". Seveda tukaj bi prišlo v upoštev tak sistem. Bronasto priznanje = 1 točka, Srebrno priznanje=5 točk, Zlato priznanje= 10 točk. Za medicino bi se upoštevala tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, biologije in kemije/fizike. 6. Reforma profesorjev in odnosa do dijakov. Prvo ena kratka zgodba. Moja sestrična je dobila dijakinjo iz ZDA, ki je prišla za eno leto na izmenjavo. Nekateri profesorji so se do dijakinje iz ZDA rasistično in ksenofobno vedli čeprav je zmeraj sodelovala pri pouku, profesorjem ni ugovarjala. Razni profesorji so govorili razne politične opazke čez ZDA pred njenim obrazom. Dijakinji je bilo tako grozno, da je po enem mesecu šla nazaj v ZDA ker našega sistema ni prenesla. Imamo tudi profesorje, ki prihajajo "zadeti" z raznimi substancami k pouku. Primer profesorja fizike na eni izmed ljubljanskih gimnazij. Take "prekrške" se v tujini ostro kaznujejo. Vendar v Sloveniji imamo nepotizem. Pač nismo na nivoju evrope. Slovenci so že kot narod izjemno nevoščljivi. Opažam, da ogromno profesorjev goji do dijakov razne osebne zamere kar v mojem mnenju ni dobro kajti pedagogi naj bodo "učitelji/profesorji" v pomenu te besede. 7. Možnost tretjega tujega jezika Dijaki, ki so na jezikovnem področju izjemno uspešni in mogoče (ne govorim za vse primere) manj uspešni na recimo naravoslovnem področju bi si lahko v 3. letniku izbrali še en tuj jezik. Seveda je učenje teh predmetov INTENZIVNA in ne na ivoju kakšne "jezikovne šole"

Se opravičujem za kakšne slovnične napakice. Malo se mi je mudilo :) Ko bom imel čas bom napake popravil :)

Komentarji